»Če dojenje še ne bi obstajalo in bi ga nekdo izumil danes, bi si prislužil dvojno Nobelovo nagrado – za medicino in ekonomijo.« – Keith Hansen, Svetovna banka, 2016
Ko spodbujamo dojenje, postavljamo trdne temelje za zdravje in razvoj otrok
Od prve ure otrokovega življenja ima dojenje pomemben vpliv na njegovo zdravje in razvoj. Ocenjuje se, da, če bi bili dojeni skoraj vsi otroci na svetu, bi to preprečilo 823.000 smrti otrok na leto. Dojenje med drugim pozitivno vpliva na preprečevanje driske in pljučnice, kar sta dva glavna vzroka umrljivosti otrok. Z ustrezno podporo materam pri dojenju bi se izognili skoraj polovici primerov diske ter tretjini okužb dihal pri otrocih. Hkrati so dojeni otroci izpostavljeni manjšemu tveganju za debelost ali sladkorno bolezen v primerjavi z otroki, ki niso dojeni.
Ob tem ima dojenje tudi edinstveno vlogo pri razvoju možganov mlajših otrok ter vpliva na njihove kognitivne sposobnosti, kar jim daje boljše izhodišče za izobraževanje, sodelovanje na trgu dela ter boljše možnosti za zaslužek v prihodnosti.
Raziskave glede prednosti dojenja za doječe matere pa kažejo, da zanje obstaja manjša možnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov ali dojk, ki sta dva od vodilnih vzrokov smrti pri ženskah. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi s pomočjo ustreznega dojenja lahko preprečili 20.000 smrti, ki so posledica raka dojk pri ženskah.
Dojenje je ena najpametnejših naložb
Dojenje je torej ena najboljših in najpametnejših naložb v preživetje ter prihodnost otrok in mater. Poleg tega, da s podporo dojenju krepimo globalno zdravje, na ta način tudi vlagamo v gospodarsko blagostanje države. Če pojasnimo s številkami: vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa.
Po drugi strani neukrepanje in neuspešna podpora na področju dojenja prinašata visoke globalne stroške na področju gospodarstva. Te gospodarske izgube gre pripisati višji umrljivosti žensk in otrok ter višjim stroškom zdravstvene oskrbe zaradi pogostejših bolezni. Poleg tega so posamezniki prikrajšani za svoj potencialni dohodek v prihodnosti, če upoštevamo, da zaradi odsotnosti dojenja prihaja do kognitivnih izgub v otroštvu, ki se odražajo tekom celotnega odraslega življenja. Raziskave kažejo, da je ustrezno dojenje povezano z za 2,62 točke višjim inteligenčnim količnikom (IQ) pri dojenih otrocih v primerjavi z otroki, ki niso bili dojeni. Ocenjuje se, da povečanje IQ-ja za vrednost enega standardnega odklona povzroči 17-odstotno povišanje zaslužka v prihodnosti.
Imamo priložnost, da skupaj podpiramo dojenje
Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da se z dojenjem začne v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim se ob uvajanje dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka. Čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja.
Za več konkretnih predlogov, kako lahko spodbujamo dojenje ter doječe matere podpiramo pri dojenju, preberite:
Članek povzema izvorno besedilo, ki je dostopno tukaj.