Članek avtorjev asist. mag. Martina Bigca in mag. Polone Truden Dobrin obravnava dojenje med epidemijo COVID-19 ter vpliv protiepidemijskih ukrepov na dojenje in doječe matere.
Izvleček
Dojenje je temelj preživetja, prehrane in razvoja dojenčkov in majhnih otrok ter zdravja mater. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje v prvih 6 mesecih življenja, nato naj sledi nadaljevanje dojenja z ustreznimi dopolnilnimi živili do 2 let in dlje (1). Zgodnji in neprekinjen kožni stik matere z otrokom, sobivanje v sobi z materjo(2) in kenguru nega otroka (3) bistveno izboljšajo preživetje novorojenčkov in zmanjšajo obolevnost.
V času epidemije so se pojavila vprašanja, ali lahko matere s COVID-19 z dojenjem prenašajo virus SARS-CoV-2 na svojega dojenčka in majhnega otroka. Priporočila o stiku matere z dojenčkom in dojenju morajo temeljiti na popolnem upoštevanju ne le možnih tveganj okužbe dojenčka s COVID-19, temveč tudi tveganja obolevnosti in umrljivosti, povezane z nedojenjem, neprimerne uporabe adaptiranega mleka za dojenčka, pa tudi zaščitnega učinka stika koža na kožo.
SZO priporoča, da se matere s sumom ali potrjenim COVID-19 spodbujajo k začetku in vzdrževanju dojenja. Matere je treba opozoriti, da koristi dojenja znatno odtehtajo možna tveganja za prenos bolezni.
Materi in dojenčku je treba omogočiti, da ostajata skupaj v sobi podnevi in ponoči ter izvajata stik koža na kožo, vključno s kenguru nego, zlasti takoj po rojstvu in med dojenjem, ne glede na to, ali sumita na okužbo pri sebi ali dojenčku ali imata potrjen COVID-19.
Še vedno ni jasno, ali se virus lahko prenaša z materinim mlekom ali ne. Tveganega prenosa, ki temeljijo na prehranjevalnih praksah, niso bila količinsko oziroma znanstveno opredeljena, primerjana ali modelirana glede na koristi dojenja in vzdrževanje interakcije med materjo in dojenčkom.
Ključne besede: COVID 19, protiepidemijski ukrepi, izključno dojenje
Uvod
Dojenje je temelj preživetja, prehrane in razvoja dojenčkov in majhnih otrok ter zdravja mater. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje v prvih 6 mesecih življenja, sledi naj nadaljevanje dojenja z ustreznimi dopolnilnimi živili do 2 let in dlje (1). Zgodnji in neprekinjen stik matere s kožo na kožo z otrokom, sobivanje v sobi z materjo (4) in kenguru nega otroka (3) bistveno izboljšajo preživetje novorojenčkov in zmanjšajo obolevnost, zato jih priporoča SZO.
V času epidemije so se pojavila vprašanja ali lahko matere s COVID-19 z dojenjem prenašajo virus SARS-CoV-2 na svojega dojenčka in majhnega otroka. Priporočila o stiku matere z dojenčkom in dojenju morajo temeljiti na popolnem upoštevanju ne le možnih tveganj okužbe dojenčka s COVID-19, temveč tudi tveganja obolevnosti in umrljivosti, povezane z nedojenjem, neprimerne uporabe adaptiranega mleka za dojenčka, pa tudi zaščitnega učinka stika koža na kožo.
V času pandemije COVID-19 so doječe ženske imele omejen dostop do pomoči in podpore, zaradi česar je obstajalo večje tveganje za njihovo duševno zdravje in omejeno pomoč pri dojenju. Objavljene so bile študije med doječimi materami, ki so raziskovale učinek pandemije na izbiro hranjenja in dobro počutje mater. Med drugimi predstavljamo študijo v Avstraliji in na Novi Zelandiji. V njej so izvedli presečno spletno raziskavo, ki je preučevala načine hranjenja, duševno počutje matere, skrbi, izzive in pozitivne izkušnje med pandemijo. Večina žensk je ob odpustu iz porodnišnice izključno dojila (82%) (5). Delno dojenje je bilo povezano z zaznano nizko ponudbo mleka in daljšim trajanjem nosečnosti med pandemijo. Slabše duševno zdravje in s tem počutje mater je bilo povezano z nižjo stopnjo družinskega sodelovanja, povečanim zaznanim stresom in perinatalno tesnobo. Daljše trajanje nosečnosti med pandemijo je bilo povezano z nižjimi rezultati dobrega počutja duševnega zdravja, medtem ko so bile ocene višje stopnje stresa poročane v regijah z višjo stopnjo okužbe s COVID-19 in pri ženskah z zaznano nizko ponudbo mleka. Ženske so poročale, da je pandemija povzročila manj pritiska in več časa za družinske vezi, navajale pa so tudi skrbi glede pandemije, zdravja družine in starševskih izzivov. Zdi se, da skrb za duševno zdravje doječih žensk še poslabša COVID-19, kar poudarja kritično potrebo po dostopu do duševnega zdravja in širše družinske podpore med pandemijo (5).
Razprava
Stanje duševnega zdravja nosečnic in doječih žensk med pandemijo COVID-19
Presečna, spletna študija je bila izvedena na Irskem, Norveškem, v Švici, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji med 16. junijem in 14. julijem 2020. V raziskavi so sodelovale nosečnice in doječe ženske do 3 mesecev po porodu, starejše od 18 let. Spletno, anonimno anketo so promovirali prek družabnih omrežij in bolnišničnih spletnih mest. Edinburška lestvica depresije (EDS), lestvica generalizirane anksiozne motnje s sedmimi točkami (GAD-7) in lestvica zaznavnega stresa (PSS) so bile uporabljene za oceno stanja duševnega zdravja. Analiza regresijskega modela je bila uporabljena za identifikacijo dejavnikov, povezanih s slabim duševnim zdravjem(5).
Skupaj je sodelovalo 9041 žensk (od tega 3907 nosečnic in 5134 doječih žensk). Prevalenca hudih depresivnih simptomov (EDS ≥ 13) je bila 15% v skupini nosečnic in 13% v skupini doječih mater. Zmerni do hudi generalizirani anksiozni simptomi (GAD ≥ 10) so bili ugotovljeni pri 11% in 10% nosečnic in doječih mater. Povprečni (± SD) rezultati PSS pri nosečnicah in doječih ženskah so bili 14,1 ± 6,6 oziroma 13,7 ± 6,6. Dejavniki tveganja, povezani s slabim duševnim zdravjem, so bili kronična duševna bolezen, kronična somatska bolezen v poporodnem obdobju, kajenje, nenačrtovana nosečnost, poklicni status in življenje v Združenem kraljestvu ali na Irskem. Ta večnacionalna študija je odkrila visoko stopnjo depresivnih simptomov in splošno tesnobo med nosečnicami in doječimi ženskami med izbruhom COVID-19. Ugotovitve študije poudarjajo pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijami in drugimi družbenimi krizami za zaščito duševnega zdravja mater in dojenčkov (6).
Izkušnje v Italiji po pandemičnem zaprtju družbe in vplivu na izključno dojenje pri neokuženih materah
Pandemija, ki jo je povzročil nov hudi akutni respiratorni sindrom Coronavirus 2 (SARS-CoV-2), izoliran konec leta 2019 v kitajskem Wuhanu, je povzročila motnje v vsakodnevnih dejavnostih prebivalstva in Italijo prizadela z velikimi zdravstvenimi in gospodarskimi posledicami. Italija je bila ena prvih držav, ki je bila izpostavljena virusu SARS-CoV-2, in prva država v Evropi, ki jo je prizadela pandemija. Da bi omejila širjenje virusa in preprečila propad zdravstvenega sistema, je italijanska vlada (9. marca 2020) izdala izvršni ukaz za uvedbo stanja epidemije in rdečega alarma. Eden od ukrepov, ki jih je sprejela italijanska vlada, je bilo popolno zapiranje mest s popolno zaprtostjo ljudi na svojih domovih, z zaprtjem tovarn, zmanjšanjem zasebnega in javnega prevoza, počitnicami za šole in delom od doma. Mnoge bolnišnice so spremenile običajne urnike in pravila. Kljub temu, da je rojstvo veljalo za enega najpomembnejših življenjskih dogodkov, bolnišnice niso dovolile prisotnosti partnerjev med porodom, na porodniškem oddelku obiski niso bili dovoljeni. V mnogih bolnišnicah bi lahko le en obiskovalec na dan obiskal dojenčka v neonatalnih enotah, kar bi lahko povzročilo dolgotrajne težave pri povezovanju novorojenčkov, pa tudi psihosocialne zaplete in depresijo staršev. Nova družina je bila po odpustu zaradi pravil socialnega distanciranja izolirana od družine in prijateljev (6).
Na začetku pandemije COVID-19 so bili omejeni podatki o nevarnosti neželenih izidov za nosečnice, okužene s SARS-CoV-2, tveganje vertikalnega ali horizontalnega prenosa na novorojenčka pa ni bilo znano. V nevarnosti so bile najboljše prakse v zvezi z dojenjem zaradi ukrepov med okužbo s COVID-19 pri materi, zaradi pomanjkanja natančnih dokazov o tem, ali se SARS-CoV-2 lahko prenaša vertikalno med dojenjem ali z mlekom. Pandemija COVID-19 je postavila več izzivov pri zagotavljanju prehrane in oskrbe novorojenčkov, vključno s podporo materam med dojenjem, kenguru nego podporo v družini. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Otroški sklad Združenih narodov (UNICEF) priporočata zgodnje uvajanje dojenja in izključno dojenje v prvih 6 mesecih življenja. Dojenje je povezano z izboljšanim preživetjem dojenčkov in pomembnimi zdravstvenimi koristmi za dojenčke in matere. Spodbujanje in podpiranje začetka dojenja, trajanja in izključnosti je vprašanje javnega zdravja. Objavljena je bila izjava italijanskih neonatologov v pozivu zdravnikom, da spodbujajo dojenje pri vseh ženskah, tudi pri tistih, ki jih prizadene SARS-CoV-2 (8). Prva zapora v Italiji je trajala 2 meseca. Epidemiološke študije iz mnogih držav so pokazale, da je pandemija COVID-19 spremenila prehranjevalne trende mladostnikov in povečala psihiatrične motnje, kot so depresivne in anksiozne motnje ter navade, ki bi lahko kasneje vplivale na zdravje. Ni pa bilo študij o vplivu ukrepov zapore javnega življenja na dojenje.
Prednosti dojenja med pandemijo
Dojenje ščiti dojenčke.
Ščiti jih pred številnimi okužbami. Ni dokazano, da materino mleko ščiti dojenčke pred virusom SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19. V materinem mleku so našli protitelesa za ustrezni receptor za SARS-CoV-2. Poleg tega je pri dojenčkih na splošno manj verjetno, da bodo imeli hude respiratorne simptome, ko zbolijo.
Dojenje je dobro za doječe matere.
Hormoni, ki se med dojenjem sproščajo v materinem telesu, spodbujajo dobro počutje ter lajšajo stres in tesnobo.
Materino mleko je na voljo takoj.
Nakup ni potreben! To je lahko pomembno v nujnih primerih na področju javnega zdravja, ko je lahko težje kupiti formulo in druge zaloge hrane.
Ali moramo med dojenjem upoštevati dodatne previdnostne ukrepe, tudi če smo cepljeni proti COVID?
Če so matere v celoti cepljene proti COVID-19, jim ni treba sprejeti nobenih posebnih previdnostnih ukrepov pri hranjenju otroka na dojki. Če imajo simptome COVID-a ali so bile v tesnem stiku z nekom, ki je zbolel, ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) priporoča nošenje maske.
Ali se lahko med dojenjem matere cepijo?
Cepiva proti COVID-19 veljajo za varna za doječe matere in njihove dojenčke. Mnoge doječe matere so prejele cepivo proti COVID-19. Protitelesa zaradi mRNA cepiva proti COVID-19 v materinem mleku cepljenih doječih mater, bi lahko potencialno zaščitila dojenega otroka. Potrebnih bo več študij, da bi ugotovili, kako ta protitelesa zares ščitijo otroka.
Kaj pa, če mama ni popolnoma cepljena in želi dojiti svojega otroka?
SARS-CoV-2 (virus, ki povzroča bolezen COVID-19) se širi med tesnim stikom med ljudmi, ko okužena oseba kašlja, kiha ali govori. Ljudem brez simptomov ali potrjenega COVID-19, ki niso bili v tesnem stiku z nekom s COVID-19, ni treba sprejeti posebnih varnostnih ukrepov. Zaenkrat v materinem mleku še niso našli infekcijskega virusa SARS-CoV-2. Dojenje se je izkazalo za varno, tudi če ima mama druge virusne bolezni, kot je na primer gripa (7).
Ali lahko mati doji, če ima otrok COVID-19?
Da, dojenčki lahko še vedno prejemajo materino mleko, tudi če so mame pozitivne na COVID-19. Materino mleko je varno in pomembno za otroka.
Upoštevajmo naslednja navodila:
Neposredno dojenje na dojki. Preden mati pristavi otroka, si umije roke z milom in nosi obrazno masko med dojenjem. Držanje otroka s pristnim stikom s kožo pomaga otroku, da se pristavi in sproži iztekanje mleka.
Izbrizgavanje materinega mleka
Mati si naj nadane obrazno masko, dobro umije roke in očisti vse dele črpalke, steklenice in nastavek za bradavice. Mleko izčrpava tako pogosto, kot ga otrok poje, ali vsaj šest do osemkrat na štiriindvajset ur. Izčrpano mleko lahko dojenčku ponudi zdrav negovalec. Pomembno jih je opomniti, da si dobro umivajo roke, preden se dotaknejo steklenice, nahranijo ali negujejo otroka. Ne pozabimo očistiti črpalke po vsaki uporabi v skladu s higienskimi navodili (8).
Ali lahko ostane mati v isti sobi s svojim dojenčkom, če ima COVID-19?
Če se mati in cela družina opredeli, da bo otrok v isti sobi, se je potrebno držati na varni razdalji, kolikor je to mogoče (8). Nositi je potrebno masko za obraz in si redno umivati roke, ko prihajamo v neposredni stik pri skrbi za otroka.
S temi previdnostnimi ukrepi se nadaljuje, dokler mati štiriindvajset ur ni imela povišane telesne temperature, ne da bi prejemala zdravila (paracetamol, acetaminofen ali ibuprofen), in je minilo najmanj 10 dni od prvega pojava simptomov COVID-19, ter je sedaj brez simptomov (9). Če je bila mati na testu PCR pozitivna, vendar nima simptomov, naj počaka vsaj 10 dni po pozitivnem rezultatu testa.
Kako lahko varno shranjujemo izbrizgano materino mleko, če zbolimo za COVID-19?
Črpanje in ročno izbrizgavanje materinega mleka je še posebej koristno v prvih dneh po rojstvu otroka, in je prav, da se oskrbimo z zalogo mleka. Pogosto črpanje ali neposredno dojenje ob upoštevanju varnostnih ukrepov, bi moralo biti v skladu s potrebami otroka po hranjenju, približno osem do desetkrat v štiriindvajset urnem obdobju.
Ali lahko jemljemo zdravila med dojenjem, če zbolim za COVID-19 (9)?
Večino zdravil je med dojenjem varno jemati, vendar se vedno je potrebno vedno posvetovati z zdravnikom. Čeprav je preživljanje karantene ali prebolevati bolezen stresno obdobje, poskušamo ostati optimistični in ohranjati zdrave življenjske navade, da bomo lažje obvladovali in zmanjšali stres. To vključuje dovolj spanca, uživanje zdrave hrane in redno telesno aktivnost.
Dolžina dojenja med karanteno
V študiji, ki so jo objavili raziskovalci v Italiji (14) kmalu po zaključenih ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19, je predstavljena metoda opazovanja, in sicer je bilo v času zaprtja družbe rojenih 257 dojenčkov: 31 z gestacijsko starostjo <37 tednov in 16, ki niso potrebovali pomoči, zaradi česar so bili iz opazovane skupine izključeni (14). Skupaj 210 diad (mama z otrokom) je izpolnjevalo merila za upravičenost sodelovanja v študiji. Med temi je bilo še šest izključenih (tri so zavrnile sodelovanje, tri pa niso govorile italijansko). V skupino otrok rojenih v času zaprtja družbe je bilo vključenih skupaj 204 diad mater in otrok, na diagramu prikazanih pod črko a. Podatke so primerjali s predhodno preučenimi 306 diadami mater in otrok, sprejetimi v letu 2018. Da bi zmanjšali možen učinek neustreznih dejavnikov na izključno dojenje, so izvedli ujemanje 1:1 z uporabo avtomatiziranega postopka stratifikacije, ki je združil 173 diad matere in otroka glede na spol dojenčka, izobrazbo mater, obiskovanje pouka pred porodom in carski rez z izbiro mater pri porodu, ki so bile podobne starosti. Dodatne številke prikazujejo diagram poteka izbire matere in otroka, kar prikazujeta grafa pod črko b.
Slika 1 prikazuje delež izključnega dojenja ob odpustu, 30 in 90 dni v skupini med zaprtjem družbe v času karantene in kontrolni skupini (diagram a) ter v stratificirani populaciji (diagram b). V vsakem časovnem obdobju je bilo izključno dojenje manj pogosto kot v kontrolnem obdobju s časovnim krajšanjem v obeh študijskih skupinah. Uporaba mlečnih nadomestkov za dojenčke je bila v času zaprtja družbe večja kot v kontrolnem obdobju. Pri 90 dneh je bilo izključno dojenje v kontrolni skupini pogostejše kot v skupini med zaprtjem družbe (74,2% proti 32,8%, slika 1a).
Ločeno so analizirali dve obdobji: od izpusta do 30 dni in nato do 90 dni. Med dojenčki, odpuščenimi v izključno dojenje, je približno 80% ostalo izključno dojenih po 30 dneh brez razlik med skupinami. Vendar je bil od 30 do 90 dni delež dojenčkov, ki so ostali v izključnem dojenju, v skupini med ukrepi zaprtja družbe manjši kot v kontrolni skupini tako pri celotni kot v stratificirani populaciji (sliki 2a in b).
Zaključek
Ugotovljeno je bilo, da nosečnice in matere niso izpostavljene večjemu tveganju za okužbo s COVID-19 kot osebe, ki niso noseče, vendar lahko nosečnice s simptomatsko obliko COVID-19 doživijo več škodljivih izidov v primerjavi z osebami, ki niso noseče, kar prav tako povzroča nesorazmerno socialno-ekonomsko škodo (8). Države z visokim dohodkom ter države z nizkim in srednjim dohodkom so se soočale s precejšnjimi težavami. Pandemija COVID-19 vpliva na reproduktivno in perinatalno zdravje tako neposredno zaradi same okužbe, kot tudi posredno kot posledica sprememb v zdravstvenem varstvu, socialni politiki ali družbenih in gospodarskih okoliščinah. Neposredne in posredne posledice COVID-19 so odvisne od zdravja mater. Nosečnice, ki imajo simptomatsko okužbo s COVID-19, imajo lahko hujše posledice kot osebe, ki niso noseče. Intrauterini prenos in dojenje ter prehod virusa od matere na otroka med porodom sta malo verjetna. Smernice za porod in dojenje za bolnike s COVID-19 se razlikujejo, kar bi lahko povzročilo negotovost pri materah in nepotrebno škodo v odnosu med materjo in otrokom. Obiski predporodne oskrbe so se zmanjšali, zdravstvena infrastruktura je prezasedena, potencialno škodljivi ukrepi preprečevanja širjenja okužb pa se izvajajo z malo dokazov o njihovi učinkovitosti v državah z visokim in nizkim oziroma srednjim dohodkom. Izrazit je socialni in gospodarski vpliv COVID-19 na zdravje mater. V mnogih državah poročajo o veliki pogostosti težav z duševnim zdravjem mater, kot sta klinično pomembna tesnoba in depresija. To verjetno odraža povečanje težav, vendar manjkajo študije, ki bi pokazale resničnost teh sprememb. Zdi se, da se je nasilje v družini še povečalo. Ženske so bile zaradi pandemije bolj dovzetne za izgubo dohodka kot moški, zaposlene matere pa so se spopadale s povečanimi potrebami po varstvu otrok.
V prihodnje je treba nameniti več sredstev epidemiološkim študijam, zdravstvenih in socialnih storitev za nosečnice in matere ne bi smeli zmanjševati, v času epidemije pa se moramo bolj posvetiti duševnemu zdravju mater (10).
Izključno dojenje izboljša preživetje, zdravje in razvoj vseh otrok. Ženske, ki rodijo z načrtovanim carskim rezom in ženske s stanjem psihološkega stresa med porodom, predstavljajo večje tveganje za krajše trajanje izključnega dojenja (11). V naši študiji je bila stopnja izključnega dojenja ob odpustu statistično nižja v času zapore družbenega življenja kot v kontrolni skupini. V drugih študijah so poročali, da se stopnja carskega reza pri ženskah s potrjeno okužbo s COVID-19 giblje med 42 in 92% (12). Podatkov o carskem rezu med zaporo družbenega življenja zaradi pandemije COVID-19 pri neokuženih nosečnicah ni. Višji delež carskih rezov, ugotovljen v naši populaciji, bi lahko bil ne le zaradi interesa matere, temveč morda tudi zaradi težjega dostopa do bolnišnične oskrbe zaradi omejitev pri prevozu. Tudi če način poroda vpliva na uspeh dojenja, je treba upoštevati, da carski rez ne vpliva tako negativno na dojenje kot samo zaprtje družbenega življenja. S pomočjo statistične analize ujemajočih se podatkov lahko izoliramo možen učinek več motečih dejavnikov na prenehanje izključnega dojenja. Manjši delež izključnega dojenja v prvih 90 dneh življenja novorojenčka iz skupine tistih, ki so doživljali ukrepe zaprtja družbe, je bil odkrit v ujemajočih se podatkih, ki imajo dobro uravnotežene značilnosti diad mater in otrok ter način poroda.
Prvih nekaj ur in dni v življenju novorojenčka je kritično okno za vzpostavitev laktacije in za zagotavljanje podpore, ki jo potrebuje za uspešno dojenje (13). Zdravstvena podpora med bivanjem v bolnišnici in po odpustu je bila povezana z zmanjšanim tveganjem za prekinitev dojenja (14). Razlike med opazovanimi skupinami še med bivanjem v bolnišnici in od 30 do 90 dni od odpusta potrjujejo, da je obdobje bivanja v bolnišnici ključnega pomena za nadaljevanje izključnega dojenja vsaj prvih 30 dni življenja novorojenčka, vendar pri 90 dneh življenja nima več tega vpliva.
Nosečnice in doječe matere imajo pogosto posebne pomisleke glede učinkov nekaterim izpostavljenostim (na primer okužbam, kemikalijam, zdravilom in stresu) na plod ali dojenega otroka (15, 16). Pandemija COVID-19 je postavila več izzivov pri zagotavljanju hrane in oskrbe novorojenčkov, vključno s podporo materam, dojenju in pomoči družine. Matere in zdravstveni delavci so bili zmedeni in prestrašeni zaradi COVID-19, kar je ogrozilo nadaljevanje izključnega dojenja skupaj z občutkom povečane stigme glede bolezni in posledično vplivalo na dostop do materinega mleka (17, 18). Omejitve zaprtja družbe so materam in družinam otežile dostop do podpore pri dojenju in hranjenju otroka. Razpoložljivost ustrezne podpore na ravni skupnosti je povezana z izključnim dojenjem 3 mesece po porodu, na žalost pa je bila med zaprtjem družbe nova družina zaradi pravil socialnega distanciranja izolirana od družine in prijateljev.
Po podatkih iz literature se zdi, da je uvedba zapore med pandemijo COVID-19 negativno vplivala na dojenje. Spodbujanje in podpiranje začetka dojenja, trajanja in izključnosti je vprašanje javnega zdravja. Zapora družbe in domača zaprtost sta povzročili zmanjšanje izključnega dojenja. To moramo upoštevati za izboljšanje in spodbujanje strategij za pomoč materam med nosečnostjo in po porodu v takih situacijah.
Sklepi
Ostaja potreba po natančnejših smernicah in posebnih premislekih za programe zgodnje nege in izobraževanja v času pandemije COVID-19, ki obravnavajo nosečnice in zdravje novorojenčkov (19). Za izboljšanje zdravstvenih rezultatov novorojenčkov je obvezen celovit odziv in prehrana novorojenčkov, ki obsega optimalno podporo pri dojenju. Na svetovni ravni si prizadevamo za reševanje tovrstnih izzivov. Ta študija bi lahko bila koristna za izboljšanje odziva na edinstvene potrebe te posebne populacije diad mater in otrok, saj predstavi pomen zagotavljanja podpore ženskam pri dojenju v vseh nujnih primerih javnega zdravja.
