Odmor za dojenje na delovnem mestu
Zakon o delovnih razmerjih določa odmor za dojenje med delovnim časom v trajanju ene ure za vse matere, ki so zaposlene za polni delovni čas in je njihov otrok mlajši od 18 mesecev. Za ta čas je urejeno tudi nadomestilo plače, kar pomeni, da so odmori za dojenje všteti v delovni čas.
O uveljavljanju pravice do koriščenja odmora za dojenje med delovnim časom je potrebno pravočasno obvestiti svojega delodajalca.
Pri tem je potrebno biti pozoren na naslednja pravila – odmor si lahko matere vzamejo najhitreje eno uro po prihodu na delovno mesto in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa, kar pomeni, da odmora ni mogoče koristiti tako, da bi z delom zaključilo v sedmih urah. Pomembno je, da veste tudi, da se vam v čas odmora za dojenje ne šteje čas za malico, ki vam pripada. Ta mora biti povsem enak, kot če bi opravljali polni delovnik.
Za uveljavljanje pravice do odmora za dojenje med delovnim časom potrebujete potrdilo izbranega pediatra, s katerim potrjuje, da se vaš otrok še doji. Skupaj s tem potrdilom na pristojnem Centru za socialno delo oddajte še Vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila plačila prispevkov v času odmora za dojenje.
Oddaja vloge pomeni, da so matere v delovnim časom upravičene do (najmanj) ene ure odmora za dojenje, pravica do nadomestila plače za čas odmora se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.
Za več nasvetov o času vrnitve v službo preberite tudi članek Vrnitev v službo po porodniškem dopustu.
Pravica do krajšega delovnega časa
Slovenska zakonodaja omogoča tudi pravico do krajšega delovnega časa, kar je lahko prednost tudi za samozaposlene matere in očete. Pravico do krajšega delovnega časa imata namreč oba starša oz. skrbnika otroka. Ob rojstvu prvorojenca lahko pravico do krajšega delovnega časa koristi en starš do otrokovega tretjega leta starosti. Če imajo starši več otrok, jim pravica do krajšega delovnega časa pripada do takrat, ko najmlajši otrok začne obiskovati prvi razred osnovne šole.
V primeru uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi nege otroka, varovanja zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali skrbi za zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, vam ta pravica pripada do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
Pravica do krajšega delovnega časa pomeni, da boste prejemali nižje plačilo za skrajšan delovnik (na primer polovično plačo, če vaš krajši delovni čas zajema 4 ure dela na dan). Za preostanek plačila do polnega delovnega časa je urejeno plačilo v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust. Plačilo prispevkov je zagotovljeno tudi za samozaposlene starše.
Za uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa se je potrebno najprej dogovoriti za krajši delovni čas in ga uradno potrditi, nato pa na pristojnem Centru za socialno delo oddati Vlogo za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Pri tem bodite pozorni, da med datumom začetka uveljavljanja krajšega delovnega časa in datumom vložitve vloge za pravico do plačila prispevkov ne mine več kot 30 dni. Starši, zaposleni pri delodajalcu, morajo k vlogi priložiti tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju krajšega delovnega časa, v kateri mora biti zapisano obdobje krajšega delovnega časa in število ur vašega dela. V primeru samozaposlitve je potrebno krajši delovni čas prijaviti na AJPES-u.
V Sloveniji je dojenje podprto z zakoni, ki otroku omogoča zdravo prehranjevanje, krepi vez med materjo in otrokom ter nudi oporo pri prehodu v novo življenjsko obdobje. Odmor za dojenje je pravica vsake matere, ki še doji ob vrnitvi na delovno mesto.
Za več informacij o prednostih dojenja preberite tudi Prednosti dojenja.