Strokovni članek avtorice Albine Linasi, diplomirane babice. Članek govori o izzivih dojenja nedonošenčkov v oskrbi na domu.
Izvleček
V prispevku je predstavljeno patronažno zdravstvena varstvo in ukrepi patronažnih medicinskih sester (PMS) ob odpustu matere z nedonošenčkom v domače okolje. Dojenje je najboljši način prehranjevanja dojenčkov. Materino mleko ima številne prednosti tudi za prezgodaj rojene otroke, vendar so le-ti v primerjavi s svojimi donošenimi vrstniki slabše oz. krajši čas dojeni. Prezgodnji porod povzroči stresen začetek starševstva, še posebej za mater. Nedonošenček pa ni samo pomanjšan novorojenček, ampak ima številne fiziološke posebnosti. Vse to mora PMS upoštevati, ko načrtuje in izvaja zdravstveno negovalne intervencije v družini z nedonošenčkom.
Ključne besede: nedonošenček, dojenje, podpora dojenju, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra.
Uvod
Številne raziskave kažejo, da je dojenje najboljši način hranjenja dojenčkov. Dojenje pa ne učinkuje dobro samo na zdravje dojenčkov, ampak tudi na doječe matere (1).
Dojenčki, ki niso dojeni, so v življenju bolj dovzetni za številne bolezni (2). Dojeni manj zbolevajo za boleznimi kot so obolenje dihal, vnetji prebavil in srednjega ušesa. Izpostavljeni so manjšemu tveganju za prekomerno telesno težo in sladkorno bolezen (3, 4).
Nedonošenčki, ki niso dojeni, so bolj ogroženi in hitreje zbolevajo za nekrozantnim enterokolitisom (5), ki je pomemben dejavnik umrljivosti nedonošenčkov (6).
Dojenje ima številne prednosti tudi za doječe matere, ki manj zbolevajo za rakom na prsih in jajčnikih (7, 8). Dojenje je tako pomemben dejavnik in kazalnik zdravja, da je bil vključen v okvir ocenjevanja javnega zdravja v Angliji (9).
Vsi zdravstveni delavci, ki delamo z doječim parom, moramo spodbujati, ščititi in podpirati dojenje in opogumljati doječe matere k čim daljšemu dojenju (1). Po odpustu iz porodnišnice ima pri tem pomembno vlogo Patronažno-zdravstveno varstvo, ki je posebna oblika primarnega zdravstvenega varstva z vidika varovanja družine, posameznika, skupnosti. Med temi je izpostavljena skupina posameznikov, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti, obolenj ali neprilagojenosti na novo okolje ali razmer še posebej občutljivi na negativne vplive. Nosečnice, otročnice, novorojenčka in dojenčki so zagotovo take ogrožene skupine (10).
Preventivno patronažno-zdravstveno varstvo obsega tudi zdravstveno nego otročnice in novorojenčka, po predhodnem obvestilu iz porodnišnice (11). Zelo pomembno vlogo pri podpori in spodbujanju dojenja imajo tudi medicinske sestre v patronažnem varstvu (PMS), ki poleg zdravstveno-socialne obravnave posameznika, družine in skupnosti izvajajo kot preventivno dejavnost tudi zdravstveno nego nosečnice, otročnice in novorojenčka na domu. Pri obisku nosečnice v zadnjem trimesečju PMS motivira nosečnico za dojenje in jo seznani s prednostmi dojenja (10). Bodoče starše je potrebno poučiti, jim nuditi podporo pri pridobivanju samozavesti, saj je pogosto uspešnost dojenja odvisna od podajanja strokovnih informacij, medsebojnega zaupanja in vloženega truda (1, 12, 13). Poleg obiska v nosečnosti so naloge PMS pri podpori dojenja: obisk otročnice prvi dan po odpustu iz porodnišnice, sodelovanje celotne družine pri podpori dojenja, kontrolno tehtanje novorojenčka, možnost obiskovanja novorojenčkov glede na potrebe in probleme v zvezi z dojenjem, izvajanje individualne zdravstvene vzgoje v družini in sodelovanje z drugimi službami (14).
Razprava
Po podatkih PERISA (15) se je v zadnjem desetletju v Sloveniji letno prezgodaj rodilo okoli 8 % otrok. V letu 2015 je bilo pred 37. tednom nosečnosti rojenih 1469 otrok, kar predstavlja 7,85 % vseh živorojenih otrok v Sloveniji. V koroški regiji je bil odstotek prezgodaj rojenih otrok 7,98 % oz. 48 otrok. Za nedonošenčke velja, da so manj dojeni kot njihovi donošeni vrstniki (16, 17, 18, 19). Študije pa kažejo, da je uspeh dojenja nedonošenčkov večji, kjer je zdravstveno osebje matere seznanjalo o prednostih njenega mleka, jih spodbujali k zgodnjemu stiku z nedonošenim otrokom in k pristavljanju k prsim (16). Nedonošenček ni samo manjša oblika donošenega otroka, ampak se od njega razlikuje v delovanju različnih organskih sistemov (17). Danes preživijo vedno manj zreli novorojenci, kar povzroča težave glede ustrezne prehrane in dolgoročnega izhoda otrokovega razvoja. Matere in družine nedonošenih otrok se zato soočajo s številnimi stresnimi situacijami. Na dojenje v tem obdobju pa vpliva tudi materina bolezen. Matere imajo za sabo težavno nosečnost, pridružene bolezni v nosečnosti, dolgotrajno ležanje v postelji, carski rez. Na izid dojenja vplivajo tudi socialno okolje staršev, gestacijska doba, porodna teža in otrokova bolezen (16, 20).
Nedonošenček je odpuščen v domače okolje, ko samostojno diha, samostojno vzdržuje svojo telesno temperaturo, je sposoben hranjenja pri prsih ali po steklenički in konstantno pridobiva na teži (21). Vse zgoraj opisane posebnosti mora pri svojem delu upoštevati tudi patronažna medicinska sestra (PMS), ki vstopa v družine z nedonošenčkom na svojem terenu.
Standard obravnave novorojenčkov zahteva obisk v roku 24 ur po odpustu iz porodnišnice (22). Obravnava v obdobju novorojenčka zajema vzpostavljanje dobrega odnosa s starši, vzpostavljanje dojenja, zagotavljanje primerne teže novorojenčka in sposobnosti otročnice za samostojno nego novorojenčka (23). Patronažna zdravstvena nega po Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni obsega 2 patronažna obiska za otročnico in 6 patronažnih obiskov pri dojenčku v prvem letu starosti ter dva dodatna obiska pri slepih in invalidnih materah (23). Cilji patronažne zdravstvene nege pri novorojenčku so: zdrav psihofizični razvoj novorojenčka in dojenčka, funkcionalna družina, odkrivanje in pomoč pri odpravljanju škodljivih vplivov fizičnega, psihičnega in socialnega okolja, zagotavljanje optimalnih pogojev za razvoj novorojenčka in dojenčka.
Prvi obisk družine z novorojenčkom PMS načrtuje v roku 24 ur po odpustu iz porodnišnice. Ponovni obisk novorojenčka načrtuje glede na stanje in starost novorojenčka in potrebe matere.
Aktivnosti, ki jih PMS izvaja v družini z novorojenčkom (22):
Ocena stanja:
- zbiranje informacij pred in med obiskom,
- seznanitev otročnice z namenom in vsebino obiska,
- pregled zdravstvene dokumentacije,
- anamneza novorojenčka, dojenčka in družine,
- pogovor z otročnico in ostalimi člani družine ter svetovanje o načinu življenja,
- oskrba novorojenčka in dojenčka,
- skupna analiza vseh zbranih informacij in dokumentiranje,
- ugotavljanje potreb po zdravstveni negi – negovalna anamneza, negovalne diagnoze,
- načrtovanje zdravstvene nege – postavljanje ciljev, načrtovanje intervencij,
- izvajanje aktivnosti,
- dokumentiranje in vrednotenje,
- strokovna priprava na terensko delo (družinska dokumentacija, pisna zdravstveno vzgojna navodila, pripomočki za zdravstveno nego in drugo) ter priprava pisnega obvestila patronažne službe v primeru odsotnosti novorojenčka in družine.
INTERVENCIJE, ki jih PMS izvaja na 1. obisku po odpustu iz porodnišnice
Zdravstvena vzgoja in svetovanje
- seznanitev otročnice s tehnikami dojenja in prikaz pravilnega pristavljanja k prsim,
- seznanitev s pomenom dojenja in spodbujanje za uspešno dojenje,
- spremljanje dojenja in novorojenčkovega napredovanja na telesni teži,
- seznanitev z morebitnimi težavami pri dojenju in ukrepi ob tem,
- seznanitev otročnice z nego dojk ob morebitni prekinitvi dojenja,
- svetovanje glede ureditve novorojenčkovega ležišča, previjalne mize in otroškega vozička ter primerne mikroklime v prostoru,
- pogovor v družini in svetovanje glede pomena čustvene in psihične podpore otročnici s strani družine in drugih pomembnih oseb,
- seznanitev s pomenom zdravega načina življenja v družini,
- svetovanje glede nege novorojenčka,
- svetovanje glede nege popka in prikaz,
- zdravstvena nega popka,
- pogovor glede izbire osebnega pediatra novorojenčka in kontinuirane obravnave pri različnih zdravstvenih službah.
Pregled novorojenčka
- Pregled novorojenčka (glava, mečava, beločnice, ustna votlina, koža, prsni koš, spolovilo, roke, noge, prsti, nohti, izločki, dihanje),
- spremljanje pravilnega ravnanja z novorojenčkom (handling),
- spremljanje nege novorojenčka in pomoč pri negi (umivanje, oblačenje, previjanje, nega ušes in noska),
- opazovanje morebitnih sprememb kože in svetovanje,
- pregled popka novorojenčka,
- spremljanje izločanja urina in blata,
- spremljanje prisotnosti zlatenice.
Ocena zdravstvenega stanja otročnice
- Spremljanje vitalnih funkcij, opazovanje čišče, opazovanje rane na presredku ali po carskem rezu, pregled krčenja maternice, opazovanje ožilja na nogah, spremljanje psiho-fizičnega počutja.
Najpogostejše negovalne diagnoze pri obravnavi nedonošenčka, ki se nanašajo na dojenje (24):
- nezadostna količina materinega mleka,
- neučinkovito dojenje,
- prekinjeno dojenje,
- neučinkovit vzorec prehranjevanja dojenčka
- slabo požiranje.
Pri reševanju teh zdravstveno negovalnih problemov, PMS načrtuje naslednje zdravstveno-vzgojne ukrepe:
- Svetuje materi, kako zagotavljati zadovoljivo tvorbo mleka. Svetuje in spodbujajo k rednemu izčrpavanju, najbolje ročno ali z električno črpalko z dvojnim sistemom, da prihrani čas. Črpa naj 8- do 12-krat na dan, če je možno ob stiku z otrokom in tudi sicer jo spodbujamo h kožnemu stiku z otrokom. Svetuje se tudi glede shranjevanja in pripravljanja izčrpanega mleka. Seznanimo jo tudi glede uporabe zdravil, ki spodbujajo laktacijo in svetujemo glede ustrezne prehrane in dovolj počitka.
- Učenje dojenja, poskušanje pristavljanja k prsim. Poskušamo že ob prvem obisku, da ocenimo sposobnost otroka za sesanje na prsih. Materi svetujemo, da se namesti v udoben položaj. Najpogosteje svetujemo položaj nogometne žoge ali navzkrižni položaj, ker tako mati najlažje nadzoruje pristavljanje in otrokova usta ter spremlja dojenje.
- Pri kombiniranemu hranjenju s formulo ali z izbrizganim materinim mlekom svetujemo uporabo laktacijskega pripomočka, ki ga največkrat naredimo kar sami. Hranjenje s pomočjo lončka, kot alternativa steklenički (18), se v domačem okolju uporablja redko.
Zaključek
Bistvena značilnost nedonošenčka je, da se rodi v času, ko za življenje zunaj maternice še ni dovolj zrel. Nedonošenček je tudi manj uspešno dojen. Zato potrebuje mnogo več pomoči kot donošen novorojenček. Ravno tako je pri oskrbi v domačem okolju. Prezgodnji porod tudi spremeni priprave na starševstvo. Namesto veselega pričakovanja novorojenčka je pogosto prisoten strah in negotovost glede otrokovega zdravstvenega stanja. Pri obisku PMS v družini z nedonošenčkom ugotavljamo pri katerih življenjskih aktivnostih potrebuje podporo. Še zlasti smo pozorni na otrokovo hranjenje, kajti zavedamo se, da je materino mleko najboljša izbira za hranjenje nedonošenčka (25). Ob odpustu iz porodnišnice se PMS srečujemo z izzivi kako obdržati zadovoljivo laktacijo pri materah ter kako obdržati ali vzpostaviti dojenje pri nedonošenčkih, ki so po večini hranjeni kombinirano in/ali se dojenja šele učijo. Skupaj s starši moramo biti potrpežljivi in vztrajni, ker pri podpori dojenja nedonošenčkov ni hitrih rešitev. Vsak doječi par zahteva individualni pristop in piše svojo zgodbo o dojenju.