Prednosti dojenja so pomembne za otroka in mati. Prehrana otroka v prvih 1000 dneh življenja ima temeljno vlogo pri njegovem razvoju, vpliva pa tudi na nagnjenost k boleznim pozneje v življenju. Materino mleko oz. njegova sestava se spreminja skozi obdobje dojenja in se prilagaja otrokovim razvojnim potrebam.
Prednosti materinega mleka
Materino mleko je popolno za otroka
Dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja zagotavlja vse hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za zdravo rast in razvoj ter sposobnosti prebave. V tem obdobju ni potrebna nobena druga tekočina ali hrana. Materino mleko vsebuje veliko koristnih snovi npr. protitelesa (koncentracija IgA protiteles je najvišja od 10 dneva po porodu in vse do 7,5 mesecev po porodu), probiotike, prebiotike, rastne dejavnike, hormone, ogljikove hidrate, minerale, vitamine, maščobne kisline v najbolj optimalnem razmerju za zdrav razvoj dojenčka. Protitelesa se borijo proti boleznim in pomagajo graditi dojenčkov nezrel imunski sistem. Probiotiki (koristne bakterije) in prebiotiki (hrana za koristne bakterije) pomagajo otrokovi prebavi in pomagajo graditi zdrav prebavni trakt.
Vse več je raziskav, ki dokazujejo povezavo med dojenjem in dolgotrajno zaščito pred kroničnimi boleznimi, boljšim razvojem kognitivnih funkcij, manjšim pojavom alergij, celiakije ter manjšim tveganjem za debelost. Poleg tega je tudi manj tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 1 in 2, zvišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni, povišanih ravni lipidov v krvi in celo nekaterih vrst raka.
Prednosti dojenja za matero
Tudi v psihološkem pogledu je dojenje najboljša povezava med dojenčkom in mamico. Dojenje je prednost tudi za matero, saj predstavlja najhitrejše okrevanje po porodu, pospeši luščenje maternice, predstavlja zaščito pred poporodno depresijo. Ravno tako se pri mamicah, ki dolgo dojijo, pojavlja manj karcinomov dojk in ovarijev.
Okus materinega mleka je odvisen od materine prehrane. Uvajanje dopolnilne prehrane je lažje pri dojenčkih, katerih matere uživajo raznovrstno hrano.
Nekje od šestega meseca starosti materino mleko ne zadošča več vsem otrokovim potrebam. Pri otroku začnemo uvajati primerno dopolnilno hrano, pri čemer je materino mleko še vedno pomemben vir energije, hranil in zaščitnih snovi. Ob dopolnilni prehrani se dojenje priporoča do dopolnjenega drugega leta starosti otroka ali dlje, oziroma dokler ustreza materi in otroku.
Sestava materinega mleka
Materino mleko ni enake sestave v celotnem obdobju dojenja. Prvo mleko, ki ga prsne žleze izločajo, se imenuje mlezivo ali kolostrum. Je rumenkaste barve in gostejše. Glavna vloga mleziva je prenos zaščitnih snovi v otrokovo telo. Ima tudi blag odvajalni učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata (mekonija) in tako zmanjšuje možnost zlatenice. Vsebuje več beljakovin, mineralov in vitaminov.
Mleko se začne kmalu spreminjati. Drugi do tretji dan se pojavi prehodno žensko mleko. Po 9. dnevu po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija beljakovin, veča pa se koncentracija maščob in mlečnega sladkorja (laktoze). Dva tedna po porodu se že izloča tako imenovano zrelo žensko mleko, ki v prvih mesecih življenja zadosti vsem otrokovim potrebam in vsebuje okoli 3,5 g/100 ml maščob, 1 g/100 ml beljakovin ter 7,2 g/100 ml laktoze.
Mleko se spreminja v času posameznega podoja. Na začetku vsebuje več vode, beljakovin in mlečnega sladkorja (laktoze), na koncu podoja pa več maščob. Zato je pomembno, da otrok pri vsakem dojenju popije večino mleka v dojki in tako dobi vse sestavine, tudi maščobe, ki dajo največ energije, in v maščobah topne vitamine.
Materino mleko je polno mikroorganizmov
V materinem mleku je več kot 200 vrst bakterij, med katerimi so najpomembnejši Lactobacilli, Bacteroides in Bifidobacterium. Poleg probiotičnih mikroorganizmov, ki vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote, pa najdemo tudi dejavnike, ki podpirajo njeno rast. Ti dejavniki so oligosaharidi človeškega mleka (“Human milk oligosaccharides” oz. HMO), ki delujejo kot prebiotiki. Ta skupina oligosaharidov vsebuje več kot 200 različnih oligosaharidov. Te oligosaharidi se v črevesju ne prebavljajo, zato so idealna hrana za mikroorganizme (predvsem Bifidobakterije), kar omogoča njihovo rast. Eden od koristnih učinkov HMO v prebavnem traktu je tudi njihova sposobnost blokiranja vezave patogenov na črevesne epitelijske celice. HMO imajo učinek na epitelijske celice črevesne sluznice s vplivom na apoptozo, proliferacijo in diferenciacijo teh celic.
Maščobe v materinem mleku
Maščobe v mleku so spremenljiva sestavina mleka, saj se njihov delež spreminja glede na materino prehrano. So pomemben vir energije za otroka. Velja omeniti predvsem DHA, ki je pomembna za razvoj mrežnice in možganov otroka.
Beljakovine v materinem mleku
Materino mleko vsebuje več kot 400 različnih beljakovin. Te predstavljajo vir energije, hranilnih snovi, imajo protimikrobno in imunomodulatorno aktivnost ter stimulirajo absorpcijo drugih hranil. Mednje spadajo laktalbumin, laktoferin in encim lizocim, ki delujeta protimikrobno, kazeini, rastni faktorji, hormoni, imunoglobulini, ki ščitijo dojenčka pred okužbami, in druge.
Dodajanje vitamina D
Materino mleko ne zadosti otrokovim potrebam po vitaminu D. Tega je potrebno dodajati, njegov vnos pa naj za dojene dojenčke znaša 400 mednarodnih enot na dan. Prav tako je v mleku premalo vitamina K, zato vsi dojenčki ob rojstvu dobijo odmerek tega vitamina, kar prepreči hemoragično bolezen novorojenčkov. Vsebnost železa v mleku je nizka, vendar ima večina novorojenčkov zadostne zaloge železa za prvih 4-6 mesecev življenja, prav tako pa je njegova absorpcija iz mleka dobra.
Materino mleko je najboljša prehrana za otroka
Dojenje je najbolj optimalen način prehranjevanja otroka, saj se sestava mleka spreminja glede na njegove potrebe, prav tako je povezano z manjšim tveganjem za mnoge bolezni ter je psihološko pomemben del odnosa med materjo in otrokom.
Ker se materino mleko prilagaja dojenčku, je njegova sestava ves čas optimalna. Je dobro prebavljivo, absorpcija pa je v primerjavi z mlečnimi formulami boljša.