fbpx
40. obletnica sprejetja Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka

40. obletnica sprejetja Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka

»Agresivno trženje nadomestkov materinega mleka še naprej odvrača ženske od dojenja, kar ogroža zdravje otrok in žensk«

Skupna izjava izvršne direktorice UNICEF-a Henriette Fore in generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa ob 40. obletnici sprejetja Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka

NEW YORK/ŽENEVA, 21. maj 2021 – Leta 1981 so se zdravstveni delavci z vsega sveta zbrali na Svetovni zdravstveni skupščini, da bi obravnavali vprašanje agresivnih tržnih taktik industrije za hranjenje dojenčkov in malčkov, ki je spodbujala hranjenje z mlečno formulo namesto z materinim mlekom, kar je povzročilo znatno povišanje stopnje obolevnosti in umrljivosti otrok. Rezultat srečanja je bilo sprejetje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka (Kodeksa), prelomnega političnega okvira, ki je bil zasnovan z namenom preprečevanja, da bi zaradi komercialnih interesov upadel delež dojenih otrok, kar bi škodovalo zdravju in prehrani najmlajših prebivalcev sveta. Za uveljavljanje načel Kodeksa v Sloveniji si prizadeva UNICEF-ov Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja.

V zadnjih štirih desetletjih se je delež izključno dojenih otrok povečal za 50 odstotkov. Posledično se ocenjuje, da je 900 milijonov otrok po vsem svetu bilo deležnih prednosti izključnega dojenja v otroštvu, povezane s preživetjem, rastjo in razvojem. 

Dojenje je bistvenega pomena za vseživljenjsko prehrano, zdravje in dobro počutje otrok. Zmanjša družinske in vladne stroške ter stroške zdravstvenih ustanov. Dojenje ščiti otroke pred okužbami in rešuje življenja. Podpira čustveno vez med materami in otroki, poleg tega pa ima še celo vrsto drugih koristi za duševno zdravje. 

Agresivno trženje nadomestkov materinega mleka odvrača ženske od dojenja, kar ogroža zdravje otrok in žensk. 40. obletnica sprejetja Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka je zato priložnost za obeleženje pomembnih napredkov na področju zaščite in spodbujanja neprimerljivih prednosti dojenja, opominja pa nas tudi na vse tisto, kar moramo še doseči.

Večina držav je sprejela zakone, s katerimi so vpeljale vsaj nekatere določbe Kodeksa, med njimi tudi Slovenija. Žal je le 25 držav sprejelo celoten Kodeks.

Kodeks je tudi dandanes še vedno enako pomemben, kot je bil pred 40 leti. V lanskem letu so določeni prodajalci hrane za dojenčke izkoristili pandemijo bolezni COVID-19 za promocijo svojih izdelkov in se pri tem sklicevali na neutemeljene strahove, da bi se lahko bolezen COVID-19 prenašala tudi z dojenjem. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a so jasne: tudi matere, ki menijo, da bi lahko bolehale za boleznijo COVID-19 in tiste, pri katerih je bila bolezen že potrjena, naj še naprej dojijo.

Ob obeleževanju 40. obletnice Kodeksa UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija pozivata vlade, zdravstvene delavce in otroško prehrambeno industrijo, naj v celoti vpeljejo zahteve Kodeksa in jih spoštujejo: 

  • Vlade morajo sprejeti in vpeljati zakone, ki bi preprečili, da bi komercialni interes lahko spodkopal prizadevanja za dojenje, optimalno hranjenje otrok in dojenčkov ter zdravje otrok in mater med nosečnostjo in v času dojenja.
  • Zdravstveni delavci morajo zaščititi, spodbujati in podpirati dojenje, prav tako pa ne smejo sprejemati sponzorstev podjetij, ki tržijo hrano za dojenčke in malčke, na področju šolnin, nagrad, nepovratnih sredstev, med sestanki ali na dogodkih.
  • Industrija za hranjenje dojenčkov in malčkov se mora javno zavezati k doslednemu globalnemu upoštevanju Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov maternega mleka in nadaljnjih pomembnih resolucij Svetovne zdravstvene skupščine.

Skupaj moramo 40. obletnico tega mejnika izkoristiti kot priložnost, da lahko proslavimo napredek, do katerega je prišlo na področju spodbujanja in podpiranja dojenja, obenem pa moramo tudi pogumno zaščititi dojenje kot najboljši začetek v življenju za prav vsakega otroka.

V Sloveniji dojenje in s tem zdravo rast in razvoj otrok ter srečno materinstvo spodbuja UNICEF-ov Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD)

Ob sodelovanju članic in članov NOSD ter strokovnih služb Ministrstva za zdravje je leta 2006 nastal prvi slovenski prevod Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka. NOSD sicer pri nas deluje že od leta 1996, sestavljajo pa ga strokovnjaki s področja zdravstva: izvajalci zdravstvenega varstva, učitelji na fakultetah, svetovalke za dojenje z mednarodno licenco IBCLC in laične svetovalke.

Odbor podpira smernice UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije, ki priporočata izključno dojenje prvih šest mesecev otrokovega življenja in nato dojenje ob uvajanju ustrezne dopolnilne prehrane do 2. leta ali po želji še dalj.

Kodeks morajo v celoti izpolnjevati ustanove, ki imajo naziv Novorojencem prijazna porodnišnica (s tem nazivom se ponaša 12 ustanov v Sloveniji) in Dojenju prijazna zdravstvena stanova (5 ustanov v Sloveniji), v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje pa izvaja projekt Dojenju prijazno mesto. V pobudo, ki je usmerjena v zagotavljanje podpore doječim materam in družinam v lokalnem okolju, so se kot prvi vključili Novo mesto, Kranj, Slovenj Gradec in Mislinja.

Avtor:

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja
UNICEF Slovenija

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on email

Zadnje novice

To spletno mesto uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.