PobudeNovorojencem prijazna porodnišnica
Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri Slovenski fundaciji za UNICEF sestavljajo strokovnjaki, ki delujejo na področju zdravstva (porodništvo, pediatrija, zdravstvena nega in javno zdravje) kot izvajalci zdravstvenega varstva, učitelji na fakultetah in svetovalci za dojenje z mednarodno licenco IBCLC. Ustanovilo ga je takratno Društvo UNICEF Slovenija, danes Slovenska fundacija za UNICEF, v maju 1996.
Prvi projekt NOSD v zvezi s spodbujanjem dojenja je bil uvajanje pobude “Novorojencem prijazne porodnišnice” (NPP) v Slovenijo.
Mednarodni projekt NPP (BFHI) sta skupaj načrtovali in leta 1991 pričeli udejanjati Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF. Temelji na sklepih deklaracije Innocenti, ki je nastala avgusta leta 1990 na srečanju “Dojenje v devetdesetih: globalna pobuda” v Firencah, v Italiji,. Deklaracija Innocenti o zaščiti, spodbujanju in podpori dojenja jasno prikaže vse bistvene prednosti dojenja za otroke in matere. Zavzema se za politiko in spodbujanje “kulture dojenja”, ki omogoča ženskam izključno dojenje njihovih otrok v prvih 6 mesecih življenja ter nato ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje dojenja do dveh let in po želji še naprej. Deklaracija predlaga, da ustrezna ministrstva vseh držav po svetu vključijo programe dojenja v svoje splošne zdravstvene in razvojne načrte.
Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) je bila vpeljana v skoraj vseh državah sveta z različno stopnjo uspešnosti. Po več kot četrt stoletja se globalno srečujemo z nizko stopnjo NPP. V letu 2017 je bilo le 10 % otrok rojenih v porodnišnicah s tem nazivom. Ob 25. obletnici iniciative NPP je SZO izdala publikacijo s podatki o stanju iniciative po svetu. Odzvalo se je 168 držav, ki so sodelovale pri anketnem vprašalniku. V poročilu, ki je izšlo leta 2017, navajajo, da je v Afriki le 4 % otrok rojenih v NPP, v obeh Amerikah 13 %, v vzhodnem Mediteranu 17 %, v Evropi 36 %, v jugo-vzhodni Aziji 3 % in zahodnem Pacifiku 11 %. Po odstotku rojstev v NPP prednjačijo naslednje države: Kuba (100), Šrilanka (100), Nova Zelandija (99,6), Tuvalu (95,1), Hrvaška (94,6), Sejšeli (94,2), Slovenija (84,3), Urugvaj (75,8), Malezija (75,3), Ukrajina (75,2). Za nekatere države ni podatka. Glede na odstotek NPP v državah pa vodijo sledeče: Hrvaška (100), Kuba (100), Namibija (100), Nova Zelandija (100), Norveška (93), Madagaskar (88), Slovenija (86), Makedonija (86), Srbija (84), Švedska (73), Bosna in Hercegovina (78).
V Sloveniji smo organizirali prvo zunanje ocenjevanje v ljubljanski porodnišnici, ki je v juniju 1998, kot prva v državi, pridobila mednarodni naziv NPP. V juliju 1998 je sledila celjska porodnišnica. Spomladi leta 1999 je bila ocenjena mariborska (22. 4. 1999), v juniju ptujska in 1. 7. 1999 novomeška porodnišnica. Sledile so še porodnišnice v Novi gorici (9. 11. 1999), Izoli (10. 5. 2000), na Jesenicah (8. 6. 2000), v Kranju (9. 10. 2000), Murski Soboti (23. 4. 2001), Trbovljah (13. 1. 2006), Slovenj Gradcu (15. 9. 2009) in Brežicah (21. 1. 2011). Vse porodnišnice so bile že večkrat ponovno ocenjene in vse, razen izolske, še vedno nosijo naziv NPP.
V Slovenskih porodnišnicah je tradicija dojenja bogata, matere in zdravstveno osebje nikoli ni zanemarjalo ali celo oviralo dojenja, pa vendar je skrb za uspešen pričetek dojenja v porodnišnici zahtevna naloga. Zato upravičeno upamo, da nam bo uspelo v naslednjih letih proglasiti kot NPP vse naše porodnišnice.
10 korakov do Novorojencem prijazne porodnišnice
a) Udejanjanje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka in veljavnih resolucij Svetovne zdravstvene skupščine v celoti.
b) Pisna Pravila o hranjenju novorojenčkov redno predstavljati osebju in staršem.
c) Vzpostaviti sistem za stalno spremljanje in obdelavo podatkov.
Zagotoviti, da ima zdravstveno osebje dovolj znanja, usposobljenosti in veščin za podporo dojenju.
Z nosečnicami in njihovimi družinami razpravljati o pomenu in poteku dojenja.
Takoj po porodu zagotoviti neprekinjen stik koža na kožo ter podporo in pomoč materam, da začnejo z dojenjem takoj, ko je možno.
Podpora materam pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja in laktacije ter pomoč pri obvladovanju težav med dojenjem.
Dojeni novorojenčki naj ne prejemajo nobene druge hrane ali tekočine, razen kadar je to medicinsko indicirano.
Omogočiti materam in novorojenčkom 24-urno sobivanje (rooming-in).
Podpora materam pri prepoznavanju in odzivanju na novorojenčkove znake lakote.
Svetovanje materam o tveganjih pri uporabi stekleničk, cucljev in dud.
Ob odpustu zagotoviti dostop do neprekinjene podpore in oskrbe za starše in novorojenčke.