Podporne skupine za dojenje kot element opolnomočenja staršev

Podporne skupine za dojenje kot element opolnomočenja staršev

Strokovni članek, ki sta ga napisali avtorici pred. Cvetka Skale in Jasna Baliban. Članek je napisan na temo podpornih skupin za dojenje kot element opolnomočenja staršev.

Povzetek

Uvod: Namen podpornih skupin za dojenje je nuditi podporo in pomoč vsem materam in družinam, ki želijo dojiti svoje otroke. O tem govorita tudi Deseti korak pobude za »Novorojencem prijazne porodnišnice« in Deseti korak Osnovnega dokumenta »Dojenju prijazni neonatalni oddelki«.

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če so matere seznanjene z delovanjem podporne skupine za dojenje, kje dobijo informacije o delovanju podporne skupine in ali jim je to pomagalo pri dojenju.

Metode dela: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja, metodi deskripcije. Uporabili smo tehniko anketiranja. Anketni vprašalnik smo oblikovali na osnovi pregleda literature. Uporabili smo slučajni priročni vzorec uporabnic socialnega omrežja Facebook. Odzvalo se je 95 uporabnic, vendar je bilo pravilno izpolnjenih in vrnjenih le 25 anketnih vprašalnikov. Podatki so bili zbrani in obdelani s programom Microsoft Office Excel in SPSS.

Rezultati in sklep: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da matere poznajo podporne skupine za dojenje, vendar le v manjšem številu. Ugotovili smo tudi, da je največ mater informacijo o podporni skupini prejelo v porodnišnici.

Ključne besede: dojenje, podporne skupine, pomoč pri dojenju

Uvod

Namen podpornih skupin za dojenje je nuditi podporo in pomoč vsem materam in družinam, ki želijo dojiti svoje otroke. Deseti korak pobude za »Novorojencem prijazne porodnišnice« (1) in Deseti korak Osnovnega dokumenta »Dojenju prijazni neonatalni oddelki« (2) pravita: »Spodbujati nastanek podpornih skupin za dojenje in tja po odpustu iz porodnišnice napotiti matere«, kar pomeni, da je potrebno pripraviti starše za nadaljevanje dojenja doma in jim po odpustu zagotoviti dostop do skupin za podporo dojenju.

Pri ohranjanju dojenja v domačem okolju je bistveno, da so matere seznanjene z možnimi načini pomoči pri dojenju. Kakšne potrebe pri dojenju bosta imela mati in otrok in tudi kakšno vrsto in način pomoči bosta potrebovala, je mnogokrat težko napovedati in posploševati.

Pri organizaciji pomoči pri dojenju po odpustu novorojencev je pomembno, da upoštevamo kriterije oz. standarde, kot:

  • Matere dobijo informacije o tem kje in kako lahko dobijo podporo po prihodu domov.
  • Ustanova spodbuja ustanavljanje podpornih skupin oziroma se usklajuje z že obstoječimi podpornimi skupinami.

Udeležba na srečanjih podporne skupine za dojenje omogoča dostop do natančnih in najnovejših informacij o dojenju ter znanstvo in izmenjavo izkušenj z drugimi materami, ki so ali še dojijo svoje otroke, kar je lahko pomirjajoče in v pomoč. Vabljene so vsi bodoči starši/ matere, doječe in druge matere; ne le tisti, ki potrebujejo pomoč in informacije, temveč tudi tisti, ki želijo svoje izkušnje z dojenjem podeliti z drugimi materami oziroma udeleženci podporne skupine (3).

V podpornih skupinah za dojenje matere lahko:

  • Dobijo najnovejše informacije o hranjenju z materinim mlekom.
  • Dobijo praktične nasvete o pristavljanju otrok k prsim, izbrizgavanju mleka in hranjenju z izbrizganim mlekom.
  • Pri komunikaciji z ostalimi članicami skupine izmenjujejo izkušnje in morda na tak način skupaj razrešijo morebitne težave pri dojenju.
  • Imajo emocionalno podporo pri dojenju in tako krepijo samozavest in verjamejo v lastno sposobnost dojenja (4).

Vse to lahko pomaga materam, da bodo uspešne pri dojenju. Zagotovo je pa to izvrstna možnost za druženje, kar pa je v sodobnem svetu in načinu življenja kjer so posamezniki vedno bolj izolirani od okolja, izrednega pomena. Filozofija podpornih skupin za dojenje temelji tudi na načelu, da je dojenje naraven proces in da reševanje večine težav pri dojenju ne zahteva medicinskih postopkov (4).

Zaradi tega je pomembno, da se doječe matere napoti na podporne skupine v skupnosti, ki jim nudijo pomoč pri dojenju (5). Podporne skupine za dojenje so lahko organizirane na različne načine, odvisno od okolja, kjer se organizirajo.

Kako in kje lahko delujejo podporne skupine v Sloveniji:

  • Organizirajo jih porodnišnice z nazivom NPP ali druge zdravstvene ustanove z nazivom DPZU.
  • Organizirajo jih v okviru LLL.
  • Organizirajo jih nekateri posamezniki, društva, združenja…
  • V bodoče bodo na voljo podporne skupine za dojenje tudi v zdravstvenih domovih, ki skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje sodelujejo v projektu MoST. Projekt je namenjen nadgradnji preventivnega zdravstveno varstvenega programa za otroke in mladostnike in zaščiti ranljivih populacij.
  • Udeležba na srečanjih je, oziroma bi naj bila, brezplačna.
  • Delo podpornih skupin običajno poteka v obliki rednih mesečnih srečanj.
  • Teme so okvirno določene, vendar je možno prilagajanje aktualnim problemom udeležencev posameznih srečanj (3, 4).

Srečanja običajno potekajo v naprej dogovorjenih terminih. Pomembno je, da so matere obveščene o obstoju podporne skupine in o urniku srečanj. Večina slovenskih porodnišnic nosi naziv »Novorojencem prijazna porodnišnica« in zaradi postopkov, ki so običajni pri delu v porodnišnici s takim nazivom, so matere tudi obveščene o možnostih pomoči pri dojenju po odpustu iz porodnišnice.

Metode

V obstoječi in dosegljivi literaturi s področja dojenja smo pregledali članke in poglavja, ki obravnavajo podporne skupine pri dojenju. Uporabili smo tako domačo kot tudi tujo dosegljivo strokovno literaturo s tega področja in članke, ki so dostopni v tiskanih in drugih medijih (medmrežje) in so namenjeni strokovni in splošni javnosti. Iskali smo glede na ključno besedo »podporne skupine za dojenje« in »pomoč pri dojenju«..

Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik. Z njim smo pridobili podatke in ugotavljali poznavanje podpornih skupin za dojenje in obiskovanje le teh.

Anketni list je vseboval 15 vprašanj, vključno z demografskimi podatki. Na 1 vprašanje so anketiranke dopisale odgovor, vsa ostala vprašanja so bila zaprtega tipa. Na 9 vprašanj v anketnem listu so odgovarjale tako, da so ocenile posamezno trditev. Ocenjevale so na osnovi 5 – stopenjske lestvice. Ocena 1 pomeni, da se s trditvijo nikakor ne strinjajo, 2, da se s trditvijo ne strinjajo, 3, da se delno strinjajo, 4, da se strinjajo in 5, da se z zapisanim povsem strinjajo.

Anketo smo izvedli s pomočjo socialnega omrežja »facebook« (FB) in sicer smo na FB strani Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije objavili anonimni anketni vprašalnik in prosili matere za sodelovanje.

Anketiranke so prostovoljno sodelovale, poskrbljeno je bilo za anonimnost. In tudi pri sami obdelavi podatkov ni bilo možno ugotoviti kateri materi pripadajo posamezni podatki.

Raziskava je potekala na slučajnem, priročnem vzorcu mater, ki so se odzvale prošnji za sodelovanje. V raziskavo smo vključili pravilno izpolnjene anketne vprašalnike, ki smo jih prejeli v treh tednih.

Anketni vprašalnik je izpolnjevalo 95 mater, vendar je bilo pravilno in v celoti izpolnjenih samo 25 vprašalnikov.

Rezultati

Rezultati ankete so predstavljeni po vprašanjih iz anketnega vprašalnika. Na zastavljeno vprašanje, kje so prejele informacije o podporni skupini za dojenje, smo prejeli sledeče odgovore:

Največ mater je prejelo informacije o podporni skupini za dojenje v porodnišnici, teh je bilo 11 ali 44%. V šoli za starše so prejele informacije 4 matere ali 16% in isto število mater je informacije poiskalo na spletu. Za podporno skupino so od prijateljic izvedele 3 matere ali 12% in ravno tako so 3 matere te informacije prejele drugje, vse tri so tudi dopisale kje in sicer, 1 mati je videla objavo na FB strani, 1 mati je prejela informacijo pri izbrani ginekologinji in 1 pri IBCLC svetovalki. Prav nobena mati pa ni te informacije prejela od patronažne medicinske sestre.

Sodelujoče v anketi smo prosili tudi za njihove predloge in mnenja. Prejeli smo sledeče odgovore:

  • Le tako uspešno še naprej.
  • Hvala vsem svetovalkam, ki svoje znanje razdajajo med nas in omogočajo lepši in lažji začetek starševstva!
  • Le tako naprej, super ste!
  • Kako to, da vas ne zanima, katero skupino sem obiskovala, kako pogosto, kje je bila locirana, kaj sem pogrešala, ali je bilo plačljivo…
  • Skupina za dojenje je preprosto super stvar, kjer lahko pridobiš vse informacije v zvezi z dojenjem, uvajanjem goste hrane, itd. Hvala ga. ……, za vso znanje, ki ga deliš z nami in nam nesebično pomagaš, da naši dojenčki dobijo tisto najboljše za svoj razvoj – materino mleko. Hvala iz srca. Rada bi izpostavila še svoj primer s patronažno sestro, ki je prišla na dom, preden sem pričela z uvajanjem goste hrane. Navodila so zvenela približno takole: »Gosta hrana naj se prične uvajati pri 5 mesecu in 1 dnevu. Pri 6 mesecu pa odsvetujemo nočno dojenje oziroma naj bi se počasi odstavljalo otroka, saj to priporočajo zobozdravniki zaradi zobkov in morebitnega kariesa. Mleko matere je namreč sladko in povzroča gnilobo.« Prvega otroka sem dojila 14 mesecev, z rednim nočnim dojenjem do 12 meseca in do sedaj (star 3 leta) ima prav lepe zobke brez kariesa. Ker sem drugič mamica, sem ji povedala svoje mnenje glede dojenja in uvajanja goste hrane pri 6 mesecih. V ta namen bi predlagala, da se osebje, ki dela z mamicami, izobrazi na področju dojenja, saj se smernice iz leta v leto spreminjajo, nekateri pa še vedno predajajo znanje, ki so ga pridobili pred leti. Mamice tako dobijo različne informacije iz vseh strani in so preprosto zmedene, saj ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Predlagam, da bi kvalificirano osebje, ki se venomer izobražuje na področju dojenja in smernic uvajanja goste hrane, vsaj enkrat letno podalo znanje naprej še drugim sodelavcem, ki so v stiku z mamicami. Pa naj so to pediatri, patronažne medicinske sestre ali kdorkoli drug. Sama imam s pediatri, patronažnimi medicinskimi sestrami (razen omenjene), dobre izkušnje. Nekateri izmed njih pa žal niso sami krivi, če ne podajajo pravilnih informacij. Potrebno je redno izobraževanje, da bo sistem bolj poenoten glede podajanja informacij.

Razprava

Čeprav je dojenje naraven proces, se mnogokrat lahko pojavijo težave, vprašanja ali dvomi. Že dolgo je namreč znano, da ni dovolj samo ponavljati, da je dojenje najboljše. Matere potrebujejo pri dojenju podporo in pomoč ter dobre informacije, ki jim morajo biti vedno dostopne. Veliko take podpore lahko dobijo tudi z udeležbo na srečanjih skupine za podporo dojenju.

Večina mater je informacijo o podporni skupini za dojenje prejela v porodnišnici, kjer so rodile. Rezultat oziroma podatek je zelo pomemben, saj nakazuje, da osebje v porodnišnicah pri svojem delu udejanja vsebino »Desetih korakov do uspešnega dojenja« (1), kjer deseti korak govori o spodbujanju nastanka podpornih skupin za dojenje in usmerjanju mater v podporne skupine po odpustu iz porodnišnice. Preseneča pa podatek, da niti ena mati ni navedla, da je informacijo prejela od patronažne medicinske sestre. Torej, potrebno je uskladiti izobraževanja zdravstvenih delavcev s poklicno prakso pri osebju, ki dela z doječimi materami oziroma prihaja z njimi v stik.(5).

Vedno znova se potrjuje dejstvo, da so v Sloveniji ženske ob rojstvu prvega otroka vedno starejše in vedno bolj izobražene. Največ sodelujočih je bilo v starostni skupini med 31 in 40 let. Tudi njihova izobrazba je vedno višja, največ sodelujočih je imelo univerzitetno izobrazbo. Ob teh podatkih se nam samo po sebi zastavi vprašanje: »Kje so pa matere, ki imajo manj kot visokošolsko izobrazbo? Mar te ne potrebujejo pomoči pri dojenju…? Ali je nemara problem na strani nas, zdravstvenih delavcev, da ne znamo najti poti do njih in jim pomagati ter svetovati v primeru težav?« 

Raziskavo je zagotovo omejeval majhen vzorec sodelujočih, ki je bil odvisen od števila uporabnikov socialnega omrežja FB. Podatki za Slovenijo sicer kažejo, da je uporabnikov socialnega omrežja FB vedno več in največ jih spada v starostno skupino med 25 in 55 let (6, 7). V to starostno skupino spadajo tudi matere v starosti med 31 in 40 let. Frlan (8), ki je raziskoval spletna socialna omrežja kot vir socialne opore, pa je ugotovil, da je največ uporabnikov socialnega omrežja FB doseglo srednjo izobrazbo (53%). Vendar se matere s srednješolsko izobrazbo pri tej raziskavi niso odzvale. Ponovno se ugotavlja, da starejše in bolj izobražene ženske ob rojstvu otroka po porodu sicer potrebujejo več pomoči pri dojenju, a kasneje več in dlje dojijo (9, 10). To pomoč pa poiščejo tudi v podpornih skupinah za dojenje.

Da matere poznajo podporne skupine za dojenje kot možnost pomoči pri dojenju, je v svoji raziskavi ugotovila tudi Krajnčeva (11). Ugotovila je tudi, da so bile podporne skupine na voljo in dosegljive v primeru, če so se matere odločile iskati pomoč pri dojenju na tak način.

Vse trditve v anketnem vprašalniku so bile ocenjene s povprečno oceno 4,4 ali več, kar dokazuje, da so matere, ki pridejo v podporno skupino, zadovoljne z obravnavo in delom v skupini. Hkrati pa jim obisk podporne skupine za dojenje pomaga pri reševanju njihovih težav pri dojenju.

 Z najvišjo povprečno oceno (4,8) so ocenile trditvi: »Pomembna je strokovna usposobljenost vodje skupine.« in: »Vzdušje na srečanjih je bilo pozitivno in sproščeno«. Matere mnogokrat prejmejo nasprotujoča si navodila v vezi z dojenjem, vedenjem otrok v različnih starostnih obdobjih in tako tudi glede uvajanja goste hrane. Tako so lahko od številnih nasvetov utrujene, ti pa so včasih tudi napačni. Celo zdravstveni delavci velikokrat svetujejo kaj, kar ni v skladu s priporočili. To ugotavljamo tudi iz zapisa matere, ki je sodelovala v anketi. Predvsem iz tega razloga je pomembno, da je vodja podporne skupine prepričan in prepričljiv zdravstveni vzgojitelj, da dobro pozna prednosti in pomen dojenja. Predvsem pa, da v dojenje verjame.

Brez znanja in stalnega učenja ni mogoče delovati po celovitem pristopu. Znanje je predpogoj za razvoj. Znanje, ki ga dobijo in osvojijo dijaki in študenti strokovnih šol, ne zadošča. Zaposleni morajo novo znanje dobiti v raznih oblikah formalnega in neformalnega vseživljenjskega učenja. Tako lahko pričakujemo, da praksa sledi teoriji, da se medsebojno bogatita in hkrati razvijata (12).

Stalno izobraževanje na področju dojenja je zelo pomembno, saj zagotavlja poenotenje znanja, tako v porodnišnici, otroških oddelkih, otroških dispanzerjih in patronažni službi. To pa zbuja dodatno zaupanje mater in poveča njihovo sodelovanje. Dojenje mora biti zastopano v vseh študijskih programih, od tehnika zdravstvene nega, diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in do zdravnika, ki prepogosto izpade iz programa. V študijske programe in učne načrte je potrebno natančno zapisati vsebine o dojenju, da bo zagotovljeno posredovanje teh znanj in morebitno preverjanje pridobljenega znanja. Vlaganje v izobraževanje za dojenje in spodbujanje dojenja je vlaganje in spodbujanje v zdravje (13).

Prav tako je pomembno sproščeno in pozitivno vzdušje na srečanjih podporne skupine. V sproščenem in spodbudnem okolju matere lažje spregovorijo o svojih dvomih in posledično tudi lažje pridejo do olajšanja ali rešitve svoje situacije.

Rahlo preseneča zapis ene izmed sodelujočih: »Kako to, da vas ne zanima, katero skupino sem obiskovala, kako pogosto, kje je bila locirana, kaj sem pogrešala, ali je bilo plačljivo…«. Kar dokazuje, da očitno pri nas obstajajo tudi podporne skupine za dojenje, kjer je udeležba plačljiva.

Pri brskanju po spletu in iskanju informacij o podpornih skupinah za dojenje in posledično nudenju pomoči pri dojenju, smo naleteli na veliko »ponudnikov« storitev za podporo dojenju. Res je, da je pri ohranjanju dojenja zelo pomembna tudi tako imenovana »vrstniška pomoč«. Kajti ženske pogosto sledijo drugim ženskam, s katerimi delijo svoje življenjske izkušnje, še posebej, če gre za izkušnje, povezane s starševstvom. Če je v bližini mlade matere druga ženska, ki jo bo razumela in s katero se bo lahko poistovetila, se bo z materinstvom laže soočala in v njem uživala. Vrstniška podpora je lahko odgovor na to potrebo in lahko predstavlja rešitev za matere, ki se soočajo z vprašanji o dojenju ali pa se pri tem srečujejo s težavami (14).

Pravega vrstniškega svetovanja v Sloveniji še ne poznamo. Morda se pri nas vrstniško svetovanje prav posebne vrste odvija s pomočjo forumov, blogov in FB. V svetovnem merilu pa se je zagotovo vrstniška podpora izkazala kot zelo učinkovita pot za večanje deleža dojenih otrok.

Ugotavljamo torej, da so vse vrste podpore učinkovite pri višanju deleža dojenih otrok, da sta tako laična kot strokovna podpora učinkoviti, skupaj ali posamično in da je osebno svetovanje in izmenjava izkušenj na splošno bolj učinkovito.

Zaključek

Živimo v času, ko so nam, predvsem po zaslugi spleta, informacije dostopne na vsakem koraku, vendar je v poplavi vseh podatkov težko izluščiti uporabna, predvsem pa strokovno podkovana vodila za zdrav način prehranjevanja. Predvsem starši novorojenčkov so, zaradi svoje nove vloge, pogosto zmedeni in zaradi neizkušenosti tarča bolj ali manj kontradiktornih informacij. Kljub dostopnosti literature in drugih virov informacij, je še vedno preveč razlikovanj v svetovanju glede dojenja.

Prav je, da se trudimo in skušamo nuditi materam pomoč pri dojenju na način in v obliki, ki jim je v danem trenutku in situaciji najbolj dostopna. Tako lahko podpora pri dojenju s strani podporne skupine pri dojenju pomembno vpliva na proces dojenja pri posameznemu doječemu paru oziroma družini.

Podporne skupine za dojenje so tako resnično lahko element opolnomočenja staršev.

Literatura

  1. WHO 2018. Implementation Guidance. Protecting, promoting and supporting Breastfeeding in facilites providing maternity and newborn services: the revised Baby – friendly Hospital Initiative. WHO:2018. Str: 28
  2. Pobuda za dojenju prijazne neonatalne oddelke. Osnovni dokument, izdan 2015. Pripravljen v Nordijski in Qebeški delovni skupini.
  3. Skale C. Neprekinjena podpora materam – 10. Korak. Zbornik predavanj: Spodbujanje in podpora dojenju v NPP. NOSD: Ljubljana: 2019. Str.
  4. Pavičić Bošnjak A. Grupe za potporu dojenju. Priručnik za voditeljice grupa. Hrvatski ured za Unicef. 2. Izdajanje. Zagreb: 2014. Str:
  5. Mannel R. et al. Interdisciplinary Lactation Services. In: Core Curriculum for Interdisciplinary Lactation Care. Jones and Bartlett Learning. USA: 2018. Str.: 505 – 18.
  6. https://www.omar.si/najbolj-priljubljena-socialna-omrezja, (dostopno avgust 2019).
  7. Slanič P. Število uporabnikov družbenih omrežij v Sloveniji. (Dostopno na: https://petra.slanic.me/2017/02/23/stevilo-uporabnikov-druzbenih-omrezij-v-sloveniji/, dostopno avgust 2019).
  8. Frlan D. Spletna socialna omrežja kot vir socialne opore. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana: 2012. Str.: 34.
  9. Skale C. Kje doječe matere iščejo pomoč pri dojenju in kakšne nasvete dobijo? = Where do mothers search for advice about breastfeeding and what answers do they get?. V: BRATANIČ, Borut (ur.). Dojenje : dober temelj za življenje : zbornik prispevkov = Breastfeeding : foundation of life : symposium proceedings. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF. 2018, str. 39-49.
  10. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskava HRAST v zvezi z dojenjem in prehrano dojenčkov ter majhnih otrok v osrednjeslovenski regiji. Ljubljana: 2009.
  11. Krajnc K. Dojenje in pomen podpornih skupin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Zdravstvena fakulteta. Babištvo, 1. Stopnja. Ljubljana: 2019. Str.: 33 – 8.
  12. Hoyer S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo; 2005.
  13. Kozorog K. Dojenju prijazen oddelek – Otroški oddelek Celje. In: Bratanič B. VII. Republiški simpozij Dojenje – presegamo omejitve časa in prostora. Zbornik prispevkov. Laško, 7. in 8. oktober 2011. Ljubljana: Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja UNICEF Slovenija; 2011: 61-7.
  14. Drglin Z. 21. Svetovni teden dojenja 2013 (dostop na www.ivz.si., avgust 2019)

Avtor:

pred.
Cvetka Skale
dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC
Jasna Baliban
dipl.m.s

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on email

Preberite še

Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Preberi več

O uspešnem dojenju za dobro zdravje

Strokovni članek avtorice mag. Andreje Krajnc, višje medicinske sestre. Članek je napisan na temo vloge...
Strokovni članek avtorice prim. Andreje Tekauc Golob. Članek je napisan na temo prve ure izven...
Strokovni članek avtorice Marjete Rak Namestnik, ki je magistrica farmacije, specialistka lekarniške farmacije. Članek je...
Strokovni članek avtorja doc. dr. Evgena Benedika. Članek je napisan na temo bioaktivnih snovi (hormonov)...
To spletno mesto uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.