Svetovni teden dojenja letos poteka pod sloganom “Omogočimo dojenje: Podprimo zaposlene starše.” UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ob tem poudarjata, da je potrebno zagotoviti večjo podporo dojenju na vseh delovnih mestih, če želimo ohraniti in izboljšali napredek pri povečanju deleža dojenja po vsem svetu.
V zadnjem desetletju se je delež izključno dojenih otrok na globalni ravni povečal za 10 odstotnih točk, in sicer na 48 odstotkov. Države, kot so na primer Slonokoščena obala, Marshallovi otoki, Filipini, Somalija in Vietnam, so dosegle veliko povečanje stopnje dojenja, kar kaže, da je napredek mogoč, če je dojenje zaščiteno, spodbujano in podprto.
Vendar pa je treba za dosego globalnega cilja – 70 odstotkov do leta 2030 – premostiti ovire, s katerimi se srečujejo doječe ženske in družine.
Podpora na delovnem mestu je pri tem ključnega pomena. Čeprav se stopnja dojenja pri ženskah ob vrnitvi na delo znatno zmanjša, je ta negativni učinek mogoče obrniti, če delovna mesta materam olajšajo nadaljevanje dojenja otrok.
Družinam prijazne politike na delovnem mestu, kot so plačan porodniški dopust, odmori za dojenje in prostor, kjer lahko matere dojijo ali iztiskajo mleko, ustvarjajo okolje, ki koristi ne le zaposlenim ženskam in njihovim družinam, ampak tudi delodajalcem. Te politike ustvarjajo gospodarske donose z zmanjšanjem odsotnosti z dela, povezanih z materinstvom, povečanjem zadržanja oz. retencije zaposlenih žensk in zmanjšanjem stroškov zaposlovanja in usposabljanja novega osebja.
Že vse od najzgodnejših trenutkov otrokovega življenja je dojenje najpomembnejši ukrep za preživetje in razvoj. Dojenje ščiti otroka pred običajnimi nalezljivimi boleznimi in krepi otrokov imunski sistem ter zagotavlja ključne hranilne snovi, ki jih otroci potrebujejo za rast in razvoj do svojega polnega potenciala. Otroci, ki niso dojeni, imajo 14-krat večjo verjetnost, da bodo umrli, preden dopolnijo svoj prvi rojstni dan, kot otroci, ki so izključno dojeni.
Dojenju prijazno mesto za podporo v lokalnem okolju
V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je malo: 2-3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica, od tega je le 5 odstotkov izključno dojenih, 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina.
Mnoge doječe družine se ob prihodu domov, včasih pa že v porodnišnicah, srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja. Le-te nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice, bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah ter prek izpostavljenosti agresivnemu trženju mlečnih formul. Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja.
Večina zaposlenih žensk po izteku dopusta prične ponovno opravljati delo za polni delovni čas. Konec porodniškega dopusta pa naj ne bo razlog za prenehanje z dojenjem, saj so koristi dojenja po prvem letu otrokove starosti izjemnega pomena. S pravicami in obveznostmi se lahko doječe matere seznanijo tukaj.
Pogostnost dojenja v lokalnem okolju, na področju celotnega mesta, si prizadeva izboljšati mednarodna pobuda Dojenju prijazno mesto. Projekt pri nas izvajata UNICEF Slovenija in NOSD z Ministrstvom za zdravje, ki projekt sofinancira. V štirih letih, odkar projekt deluje v Sloveniji, je v njem sodelovalo šest občin – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj, Koper in Ravne na Koroškem. Prve tri so že pridobile naziv Dojenju prijazno mesto.
Globalna priporočila za podporo dojenju na delovnem mestu
Podpiranje dojenja na delovnem mestu prinaša številne koristi za matere, dojenčke in podjetja, zato UNICEF in SZO pozivata vlade, donatorje, civilno družbo in zasebni sektor, naj okrepijo prizadevanja na naslednjih področjih:
- Zagotoviti je potrebno podporno okolje za dojenje za vse zaposlene matere – vključno s tistimi v neformalnem sektorju ali z začasnimi pogodbami – z dostopom do rednih odmorov za dojenje in prostorov, ki materam omogočajo, da nadaljujejo z dojenjem svojih otrok, ko se vrnejo na delo.
- Zagotoviti je potrebno dovolj plačanega dopusta vsem zaposlenim staršem in skrbnikom, da zadostijo potrebam majhnih otrok. To vključuje plačan porodniški dopust v trajanju najmanj 18 tednov, po možnosti pa 6 mesecev ali več.
- Povečati je potrebno naložbe v politike in programe za podporo dojenju v vseh okoljih, vključno z nacionalnimi politikami in programomi, ki regulirajo in spodbujajo podporo javnega in zasebnega sektorja doječim ženskam na delovnem mestu.