Pojavljajo se skrbi ali so razvade, kot so uživanje alkohola, kajenje cigaret in uživanje kave, v življenjskem obdobju dojenja sploh primerne in zdrave za otroka. Treba se je seznaniti s posledicami, ki jih posamezne razvade v času dojenja pustijo na otrocih.
Dojenje prinaša zdravju matere in otroka velike prednosti. Med najpomembnejšimi je otrokova zaščita pred mnogimi okužbami. Materino mleko zmanjša izpostavljenost otroka onesnaženi hrani, izboljša otrokovo prehrano in preprečuje okužbo zaradi svojih protivnetnih lastnosti, spodbujanja imunskega sistema in protimikrobnih lastnosti. Otroku mogoča najboljši fizični in umski napredek, dela ga čustveno stabilnejšega.
Čeprav so dobrobiti dojenja dokazovali predvsem v nerazvitih deželah, so tudi študije, ki so jih delali v razvitem svetu med srednje bogatim slojem prebivalstva, pokazale, da je pri dojenih otrocih manjše tveganje za drisko, manj bolezni spodnjih dihal, manj vnetij srednjega ušesa, bakterijskih vnetij možganskih ovojnic, infekcij sečil, nekrozantnega enterokolitisa (vnetja črevesja z odmiranjem), zastrupitve krvi. Dojeni otroci so tudi bolje varovani pred nenadno smrtjo v posteljici, pred razvojem preobčutljivosti na hrano in nekaterimi kroničnimi obolenji, med katere spadajo: mladostna sladkorna bolezen, limfom, ulcerativni kolitis in Crohnova bolezen.
Mati, ki doji svoje otroke ima prav tako ugodne posledice za svoje zdravje. Po porodu se ji maternica prej skrči na prvotno velikost in s tem izgublja manj krvi, njena telesna teža se prej vrne na normalno, manjša je možnost ponovne zanositve, manj pogosto zboli za rakom na dojkah in jajčnikih, obstaja pa tudi manjša nevarnost za redčenje kosti (osteoporoza) in debelost v starejšem obdobju.
Dojenje pospešuje čustveno povezanost med materjo in otrokom in daje materi samozavest in občutek uspešnosti, ker ji uspeva dajati nekaj najbolj osebnega in koristnega svojemu otroku.
Alkohol
V mnogih delih sveta pijejo tudi vino in pivo kot običajne pijače ob obroku. Poleg tega so majhne količine alkohola tradicionalno priporočali za boljše dojenje. Alkohol hitro in svobodno prehaja v materino mleko in se v mleku pojavlja na enaki ali celo višji ravni kot je v materini krvi med dojenjem. Vsebnost alkohola v mleku nato pada vzporedno s količino v materini krvi. Strupeni presnovek alkohola, acetaldehid, ne prehaja v mleko.
Visoke doze alkohola zavirajo tvorbo mleka. Pol do ene ure po uživanju alkohola ima mleko značilen vonj. Če je prisoten alkohol v mleku, otrok intenzivneje sesa, vendar popije količinsko manj mleka.
Vpliv alkohola na otroka
Raziskave o kroničnem uživanju alkohola so zaskrbljujoče. Posledično zaradi te razvade otroci takšnih mater zaostajajo v psihofizičnem razvoju.
Doječe matere ne bi smele uživati alkohola v večjih količinah. Občasno so dovoljene majhne količine ( kozarec ali dva ) piva ali vina, če to pomaga materi k sprostitvi in boljšemu izločanju mleka iz dojke.
Nikotin
V skupino široko razširjene razvade med ženskami spada kajenje cigaret, tudi v nosečnosti in pri dojenju. Nekatere kadilke se v nosečnosti in med dojenjem odrečejo cigareti, zato pa je med materami, ki ne dojijo več kadilk.
Aktivna snov v cigaretah in tobaku je nikotin. Nikotin je zelo strupen. Znaki blage zastrupitve so vrtoglavica, slabost in splošna šibkost. Huda zastrupitev povzroča tresenje, krče, ohromitev dihalnih mišic in smrt.
Pri otrocih, ki živijo v družinah kadilcev so našli, ne glede na način hranjenja, v urinu nikotin in njegov presnovek kotinin. Dojeni otroci ga izločajo več. Količina nikotina in njegovih presnovkov v materinem mleku je odvisna od števila cigaret, ki jih mati pokadi čez dan in od časa med zadnjim kajenjem in dojenjem. Nikotin v materinem mleku je v odvisnosti od nikotina v materini krvi in je navadno v višjih koncentracijah. Preko pljuč se nikotin hitro in skoraj povsem posrka, medtem ko iz materinega mleka le delno, vendar se nabira v otroku.
Kajenje vpliva na dolžino dojenja in na količino mleka. Doječe matere, ki kadijo, imajo dokazano nižje vrednosti hormona, ki spodbuja nastanek mleka, prolaktina.
Otroci doječih mater, ki kadijo, slabše pridobivajo na teži. Že ob rojstvu so otroci kadilk lažji, razlika v pridobivanju teže pa se pokaže že po 14 dneh. Pri enem letu so razlike že očitne.
Vpliv nikotina na otroka
Niso opazili, da bi se otroci kadilk slabše umsko in gibalno razvijali. Kot posledico te razvade so opazili le, da imajo otroci kadilk dvakrat pogosteje trebušne krče, kot otroci nekadilk.
Izpostavljenost pasivnemu kajenju poveča možnost nenadne smrti v posteljici, pljučnice in vnetja srednjega ušesa.
Matere, ki bi rade prenehale kaditi, lahko uporabljajo žvečilni gumi z nikotinom in nikotinske obliže. Žvečenje žvečilne gume je treba prilagoditi času dojenja, da otrok dobi čim manj nikotina. Vsekakor se na ta način izogne izpostavljanju otroka preko 2000 različnim sestavinam cigaretnega dima, vključno ogljikovemu monoksidu. Iz obliža prehajajo v materino kri zelo nizke doze nikotina.
Iz povedanega je razvidno, da matere, ki dojijo ali negujejo otroka, ne bi smele kaditi. Posebej je nezaželeno kajenje v prisotnosti otrok. Če se mati ne more odreči cigaretom, naj vsaj zmanjša količino pokajenih cigaret in morda preide na cigarete z najnižjo vsebnostjo nikotina. Priporočljivo je, da ne kadi 2,5 ure pred dojenjem in v prisotnosti otroka. Zanesljivo pa bo imela manj mleka za svojega otroka, otrok bo slabše napredoval na teži, več težav bo imel s trebušnimi krči in zdravjem.
Kofein
Kofein je ena najbolj priljubljenih drog na svetu. Najdemo jo v kavi (66 do 146 mg), čaju (20 do 46 mg ), gaziranih pijačah (32 do 65 mg ) kakor tudi v nekateri hrani. Skozi mleko se izloča manj kot 1% materine doze kofeina.
Če mati popije eno do dve pijači na dan, ki vsebujeta kofein, so količine kofeina v mleku neškodljive za otroka. Če pa dobi otrok pogoste doze kofeina, se ta postopno nabira v otroku. Razpolovna doba kofeina je namreč zelo dolga: 80 ur pri donošenem otroku in 97,5 ur pri nedonošenem.
Vpliv kofeina na otroka
Opisani so primeri dojenih otrok zastrupljenih s kofeinom. Takšni otroci so razdražljivi in slabo spijo. Ko mati preneha uživati kofein , se njihovo stanje izboljša. Pretirano uživanje kofeina vpliva tudi negativno na količino železa, ki ga mati izloča z mlekom, zato so dojeni otroci takih mater lahko slabokrvni.