Pri zdravem in izključno dojenem otroku je primerno pričeti postopoma uvajati dopolnilno prehrano, ko dojenček dopolni 6. mesecev. Prvih 6. mesecev izključno dojenje popolnoma zadostuje za njegovo normalno rast in razvoj. Uvajanje dopolnilne prehrane prezgodaj ali prepozno ima lahko neugodne posledice za izključno dojenega otroka. Z rastjo postaja dojenček vedno bolj aktiven. Zato samo materino mleko ne bo več zadoščalo za njegove prehranske potrebe. Potrebno bo postopoma uvesti dopolnilno prehrano, ki ob nadaljevanju dojenja zadosti dodatnim potrebam po energiji, železu in drugih bistvenih prehranskih elementih. Pri otrocih, hranjenih z mlečno formulo, in bolnih otrocih bo natančna navodila o tem, kdaj je potrebno pričeti z dopolnilno prehrano, podal pediater.
Postopno uvajanje dopolnilne prehrane
Pri prehodu na dopolnilno hranjenje opazujte svojega otroka. Če refleksno poriva hrano iz ust in ni pripravljen žvečiti, je morda prezgodaj za uvajanje dopolnilne hrane. Pomemben dejavnik pri ocenjevanju zrelosti za dopolnilno hranjenje je tudi zmožnost samostojnega sedenja in prijemanja predmetov, ki jih nese v usta. Začetek uvajanja dopolnilne hrane bo predstavljal spoznavanje hrane in ne takojšnjega nadomestila obroka. Otroka lahko malo podojite pred uvajanjem, da ne bo lačen in bo bolje razpoložen. Dojko mu lahko ponudite tudi po obroku.
Otrok naj sedi v stolčku ali v naročju. Ponudite mu lahko hrano iz vašega krožnika ali mu pripravite njegov krožnik. Otroka lahko hranite ali s pasirano hrano ali s koščki hrane (ang. Baby led weaning). O metodi hranjenja s koščki si lahko več preberete v knjigi Naj otrok izbira pot: uvajanje čvrste hrane na željo otroka. Opazili boste, da bo otrok užival, ko bo raziskoval nove okuse, oblike in trdoto hrane. Ne pričakovati, da se bo že od začetka nasitil z novo hrano. Še vedno bo tudi dojen. Kasneje bo postal zelo spreten in hranjenje za vas in otroka ne bo več problem, niti v restavraciji. Otroci se med seboj razlikujejo, zato imajo nekateri radi, da se jih hrani z žličko, drugi pa imajo raje, če lahko sami nadzirajo hranjenje. Pomembno je, da je med hranjenjem sproščeno vzdušje. Pripravljeni bodite, da bo nekaj časa prisoten nered.
Odstavljanje
Odstavljanje od prsi je lahko nenadno, v celoti naenkrat ali pa postopno. Prva možnost pride v poštev le redko, morda ob nepredvideni ločitvi matere in otroka npr. zaradi nujnega zdravljenja. Takemu odstavljanju se moramo izogibati, ker pomeni za otroka šok in dodatne težave, saj otrok težko naenkrat v celoti spremeni prehrano. Težave pa ima tudi mati, ker mleko še naprej nastaja, kar lahko vodi v resne zdravstvene težave. Tudi pri nenadnem odstavljanju svetujemo, da obrok dojenja zamenjate z drugo hrano na 2 do 3 dni in na ta način postopno zmanjšate nastajanje mleka.
Ob postopnem odstavljanju postopoma ugaša tudi tvorba mleka in mati navadno nima posebnih težav. Odstavljanje načrtujte tako, da ob dodatkih druge hrane po 6. mesecu nadaljujete z dojenjem, dokler ustreza vam in vašemu otroku. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje dojenje do drugega leta otrokove starosti, njihova spletna stran pa ponuja tudi druge uporabne prispevke na temo dojenja.
Včasih je otroka težko odstaviti, ker se ni pripravljen odpovedati dojki. Če ste se odločili za prenehanje dojenja otroka, starejšega od 12 mesecev, vam lahko pomaga nekaj nasvetov v nadaljevanju. Otroku ne ponujajte dojke, vendar če jo zahteva, mu dovolite, da se podoji. Spremenite dnevno rutino, da bo otrok bolj zaposlen in bo manj želel dojenje. Oče naj prevzame večjo vlogo pri večernem in nočnem uspavanju ter pripravljanju zajtrka. V času, ko se otrok običajno želi dojiti, mu ponudite dodatno hrano in pijačo. Izogibajte se prostoru, kjer ste dojili, in drugim rutinam v povezavi z dojenjem. Zmanjšajte čas podoja. Pri malčku si lahko pomagate tudi s pogajanjem. Odločitev naj bo sporazumna.