Uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo in dojenjem: pregled aktualne literature

Strokovni članek avtorjev Neže Lipovec in Evgena Benedika. Članek je pregled aktualne literature na temo uživanja alkoholnih pijač med nosečnostjo in dojenjem.

Izvleček

Uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo in dojenjem je za otroka škodljivo, a kljub temu se smernice glede uživanja alkohola med državami razlikujejo. V Sloveniji velja priporočilo, da se tako nosečnice kot doječe mame uživanja alkoholnih pijač povsem vzdržijo. Etanol je teratogena snov in njegovo uživanje med nosečnostjo pri otroku povzroča napake v razvoju, ki jih skupno imenujemo spekter fetalnih alkoholnih motenj. Etanol je za zarodek oz. plod toksičen v času celotne nosečnosti. Minimalna še varna količina uživanja etanola, kot tudi obdobje, ko uživanje ne bi predstavljalo tveganja za otroka, nista znana, zato se priporoča popolna abstinenca. Dojenje je najbolj naraven način prehranjevanja za rast in razvoj dojenčka. V kolikor doječa mati uživa alkoholne pijače, etanol prehaja v njeno mleko in doseže podobno koncentracijo, kot jo ima mati v krvi. Uživanje alkoholnih pijač med dojenjem ima negativen učinek na spanje, razvoj ter vedenje otroka.

Ključne besede: alkoholne pijače, etanol, nosečnost, dojenje, spekter fetalnih alkoholnih motenj

UVOD

V večini kultur je uživanje alkoholnih pijač družbeno sprejeta norma, predvsem zaradi učinkov etanola^[1] na vedenje posameznika (zmanjšanje socialne anksioznosti, večja družabnost, pozitivno razpoloženje z občutkom evforije ipd.)⁽¹⁾. Pitje alkoholnih pijač je pogost spremljevalec različnih družbenih dogodkov, vendar uživanje etanola v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja^[2], predstavlja tveganje za zdravstvene težave in blagostanje posameznika, njegove družine ter ožje in širše okolice. Etanol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Za njegove škodljive učinke so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkoholnih pijač med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko zapušča trajne posledice⁽²⁾. Uživanje alkoholnih pijač v času nosečnosti in dojenja ima vrsto negativnih posledic za otroka in mamo, a se priporočila glede njihovega uživanja med tema obdobjema po različnih državah razlikujejo⁽³⁾. V Sloveniji velja priporočilo, da se matere tako v času nosečnosti kot v času dojenja popolnoma vzdržijo uživanja alkoholnih pijač⁽⁴⁾.

Razprava

Negativni učinki, ki jih na zarodku, plodu, novorojenčku ter dojenčku pusti prenatalna izpostavljenost etanolu

Prvi opis potencialno škodljivih učinkov vnosa etanola med nosečnostjo je bil objavljen leta l. 1968 v francoščini in je kot tak ostal skoraj neopažen. Opisali so skupino otrok, ki je bila prenatalno izpostavljena etanolu (PIE), pri kateri so opažali kognitivne in vedenjske spremembe⁽⁵⁾. Nekaj let kasneje so posledice PIE prvič opisali pod skupnim imenom, ki se uporablja še danes – fatalni alkoholni sindrom (FAS). Pri otrocih s PIE so opažali obrazne dismorfologije in zaostanek v rasti ter kognitivnem razvoju⁽⁶⁾.

Etanol je teratogena snov, kar pomeni, da povzroča prirojene okvare zarodka oz. ploda. Ob vstopu etanola ter njegovega presnovka acetaldehida v krvni obtok zarodka, molekule potujejo po telesu in povzročajo škodo razvijajočim se organom. Etanol otežuje prenos kisika ter hranilnih snovi preko posteljice do zarodka oz. ploda in tako ogroža njegovo rast in razvoj⁽⁷⁾. Ima tudi psihoaktivni učinek, kar pomeni, da vpliva na centralni živčni sistem in ob daljši izpostavljenosti vodi v sindrom odvisnosti od etanola. Učinki in posledice sindroma odvisnosti od etanola pri otroku prispevajo k razvoju odtegnitvenega sindroma oz. neonatalnega abstinenčnega sindroma, ki se izraža kot razdražljivost, nespečnost, tresavica in krči^{(8, 9)}. Teratogeneza etanola ima pomembno vlogo predvsem v času embriogeneze, ki poteka osem tednov po oploditvi. V tem času iz treh primarnih zarodnih plasti (mezoderma, endoderma in ektoderma) nastanejo vse specializirane celice in organi. Do približno 36. dne se večina organov formira in uživanje etanola v tem obdobju hitre rasti ter celičnega razvoja in razvoja organov lahko povzroči številne nepravilnosti pri otroku⁽⁸⁾. Vplivi etanola na embriogenezo so bili preiskovani na številnih živalskih modelih. Dokazali so, da etanol v odsotnosti številnih pomembnih dejavnikov (npr. prehrana, genetski faktorji, sposobnost prenosa etanola preko posteljice) vpliva na razvoj zarodka. Opažali so nepravilnosti v razvoju centralnega živčnega sistema, mikrocefalijo^[3], mikroftalmijo^[4], okvare vida, nepravilnosti v srčno-žilnem sistemu in mišičnemu tkivu, zaostanek v rasti^(10-16) in vedenjske spremembe (hiperaktivnost, spremenjen refleksni odziv, težave pri učenju in neprimerno socialno vedenje)⁽¹⁷⁾. Uživanje alkoholnih pijač v času organogeneze^[5] pozitivno korelira s pojavom resnejših prirojenih okvar zarodka⁽⁸⁾.

Študije, ki so proučevale učinke etanola na plod, so dokazale, da lahko izpostavljenost nizki do zmerni količini zaužitega etanola spremeni vedenje ploda. Le-to je lahko spontano, endogenega izvora ali pa izzvano, kot odziv na zunanji dražljaj. Vedenje ploda je neposreden odraz delovanja in celovitosti centralnega živčnega sistema. Akutna izpostavljenost eni do dvema mericama alkoholnih pijač ima takojšen učinek na vedenje ploda s hitrim zmanjšanjem dihalnih gibov⁽¹⁸⁾. PIE povzroča tudi zmanjšano gibanje oči pri plodu in posledično spremenjeno razmerje in zaporedje različnih stopenj spanja in budnosti^{(19, 20)}. Preučevali so tudi učinke kroničnega uživanja alkoholnih pijač na vedenje ploda. Ugotovili so, da nizek do zmeren nivo izpostavljenosti etanolu (dve do pet meric alkoholnih pijač na teden) povzroča spremembe v gibanju ploda^{(21, 22)}. Plod, ki je bil izpostavljen etanolu, ima v primerjavi s plodom, ki etanolu ni bil izpostavljen, večje število spontanih gibov, hkrati pa se z manjšo verjetnostjo z gibom odzove na zunanje dražljaje⁽²¹⁾. Povečano število spontanih gibov ploda s PIE se med nosečnostjo zmanjšuje z zakasnitvijo in do 35. tedna še ne izgine povsem. Prav tako zaradi PIE pride do zakasnitve pojava izzvanih gibov. Ti rezultati kažejo, da PIE vpliva na zapoznelo naravno zmanjševanje pogostosti pojavljanja spontanih gibov. To nakazuje, da materino kronično uživanje že manjših količin etanola lahko vpliva na upočasnjen razvoj centralnega živčnega sistema ploda^{(20, 22)}.

Pri novorojenčkih s PIE so opažali spremembe v motoričnem (nenormalni refleksni odzivi, zmanjšan mišični tonus, zapoznelo sedenje, postavljanje na noge ter hoja) in vedenjskem (povečana razdražljivost) razvoju^{(23, 24)}. Čeprav večina študij povezuje hujše razvojne nepravilnosti z daljšim trajanjem in večjim odmerkom izpostavljenosti ploda etanolu, negativne posledice PIE zaznavajo že pri nizkih odmerkih, kot je ena merica alkoholne pijače dnevno⁽²⁴⁾.

Nekateri preiskovanci so pri starejših dojenčkih opisovali slabše razumevanje ter govor v primerjavi s kontrolno skupino zdravih otrok. Pri otrocih s PIE opažajo širok razpon čustvenih ter vedenjskih motenj (težave z uravnavanjem čustev, čustvena oddaljenost, razdražljivost, pasivno vedenje in pomanjkanje socialne angažiranosti)⁽²⁴⁾.

Spekter fetalnih alkoholnih motenj

Glede na obseg negativnih učinkov PIE na otroka lahko govorimo o spektru fetalnih alkoholnih motenj (SFAM). Razpon SFAM sega od blažjih oblik, ki se pogosto odražajo kot vedenjske motnje, do najtežje oblike – FAS⁽²⁵⁾.Diagnoza FAS se postavi, v kolikor so prisotne tri glavne značilnosti: nepravilnosti obraza, prenatalni in postnatalni zaostanek v rasti ter nepravilnosti v centralnem živčnem sistemu⁽²⁶⁾. Značilne obrazne nepravilnosti pri FAS vključujejo kratke očesne veke, tanko zgornjo ustnico in gladkost labialnega žleba. Poleg tega se pojavljajo tudi druge obrazne značilnosti kot so nizek nosni most, epikantus, anomalije uhljev ter privzdignjen nosni vršiček (slika 1)⁽²⁷⁾.

O zaostanku v rasti govorimo, kadar otrok dosega 10. ali nižjo percentilo na starostno in spolno specifičnih rastnih krivuljah. Okvare centralnega živčnega sistema se kažejo kot manjši obseg glave (<10. percetila na starostno in spolno specifičnih rastnih krivuljah), strukturne spremembe možganov, nezadosten razvoj možganov, kognitivni primanjkljaji in znaki nevroloških okvar, vključno z vseživljenjskimi vedenjskimi in psihosocialnimi motnjami⁽²⁵⁾. Nevrokognitivni profil otrok s FAS vključuje težave na vidno-prostorskem področju, na področju izvršilnih funkcij, pri razvijanju miselnih veščin in reševanju problemov ter težave z abstraktnim mišljenjem, slušnim razumevanjem in uporabo pragmatičnega jezika. Izvršilna disfunkcija se kaže kot počasna obdelava in integracija informacij, otroci s FAS kažejo primanjkljaje v kognitivnem načrtovanju, oblikovanju koncepta, verbalni in neverbalni tekočnosti in socialnih veščinah⁽²⁸⁾. PIE je povezana z večjo pojavnostjo motenj pozornosti in specifičnih učnih težav⁽²⁶⁾. 

Nekoliko blažja oblika SFAM je delni FAS. Otroci z delnim FAS ne izpolnjujejo vseh treh kriterijev FAS oz. so le-te izraženi v blažji obliki⁽²⁵⁾.

Znotraj SFAM se nahajajo prirojene okvare povezane s PIE. Gre za otroke, pri katerih nevrološki razvoj poteka normalno, a imajo določene prirojene strukturne malformacije (v srčno-žilnem, ledvičnem, mišično-skeletnem, očesnem ali slušnem sistemu), ki nastanejo kot posledica PIE⁽²⁵⁾.

V kolikor pri otroku ni prisotnih obraznih malformacij, opazne pa so bodisi strukturne ali funkcionalne nevrokognitivne okvare, ki se manifestirajo kot težave v nevrološkem razvoju in/ali vedenjske težave, govorimo o nevrorazvojnih motnjah povezanih z PIE⁽²⁶⁾.

Zdravila za SFAM ni. Raziskave kažejo, da lahko zgodnje intervencijske obravnave izboljšajo otrokov razvoj. Poznamo več oblik terapij, ki so po navadi doživljenjske, vključno z zdravili za zdravljenje posameznih simptomov (npr. hiperkinetična motnja, nezmožnost osredotočanja, depresija), vedenjsko in izobraževalno terapijo, usposabljanjem staršev in drugimi alternativnimi pristopi⁽²⁹⁾.

 Negativni učinki alkoholnih pijač na laktacijo in dojenega otroka

Dojenje je najvarnejši in najboljši način za zagotavljanje optimalne rasti in razvoja otroka⁽³⁰⁾, a le če mama ob dojenju ne uživa škodljivih snovi, ki prehajajo v mleko (določena zdravila, etanol ipd.).

V poporodnem obdobju do otrokovega šestega meseca starosti v svetu izključno doji približno 40% žensk⁽³¹⁾. V Sloveniji je do 6. meseca starosti dojenih približno 67 % dojenčkov⁽³²⁾.Etanol je majhna v vodi topna molekula, ki posledično brez težav prehaja v materino mleko. V njem se ne shranjuje, koncentracija etanola v materinem mleku korelira s koncentracijo etanola v materini krvi. Po eni merici zaužite alkoholne pijače se mora dojenje zato odložiti za približno dve uri, v nasprotnem primeru otroka namreč izpostavljamo etanolu⁽³³⁾. Toksičen metabolit pri presnovi etanola – acetaldehid se kljub velikim koncentracijam etanola v materini krvi ne izloča v mleko⁽³⁴⁾. Za koliko časa je potrebno odložiti dojenje, da otrok ne bi prišel v stik z etanolom preko materinega mleka, je odvisno od telesne mase matere in količine zaužitih alkoholnih pijač (preglednica 1). Na koncu podanega časovnega intervala se predvideva, da je vsebnost etanola v materinem mleku enaka nič⁽³⁵⁾.

Uživanje alkoholnih pijač lahko pomembno vpliva na nevroendokrini refleks matere in posledično zmanjšano sposobnost dojenja. Pri tem imata pomembno vlogo dva hormona: oksitocin, ki je ključen za krčenje mlečnih žlez, in prolaktin, ki spodbuja proizvodnjo materinega mleka. Z raziskavami so odkrili, da uživanje alkoholnih pijač med dojenjem povzroča zmanjšanje koncentracij obeh hormonov, koncentracija oksitocina se zmanjša tudi za 75%⁽³⁶⁾. Prisotnost etanola v materinem mleku negativno vpliva na razvoj otroka. Pri otrocih, ki so bili preko materinega mleka izpostavljeni etnolu, so opažali nižji verbalni inteligenčni kvocient, bili so tudi nižje na rastnih krivuljah⁽³¹⁾. Dokazana je tudi povezava med materinim uživanjem alkoholnih pijač v času dojenja in negativnimi učinki na otrokov kognitivni razvoj, predvsem v smislu zmanjšane sposobnosti abstraktnega mišljenja⁽³⁷⁾.

Pri materah, ki so pred dojenjem uživale alkoholne pijače, so opažali, da so njihovi dojenčki v prvih štirih urah po zaužitju alkoholnih pijač zaužili približno 20% manj materinega mleka in zmanjšan vnos nato nadoknadili v naslednjih 8–12 urah s povečanim številom podojev v tem času. Manjša količina zaužitega mleka se ni pojavila zaradi neokusnosti, temveč zaradi zmanjšane tvorbe materinega mleka^{(38, 39)}. Zanimivo je, da otroci preko stekleničk zaužijejo večje količine mleka ter sesajo intenzivneje, kadar je v mleko dodan etanol v primerjavi z običajnim materinim mlekom^{(40, 41)}. V študiji, v kateri so po dojenju opazovali spanec dojenčkov tistih mater, ki so pred dojenjem zaužile etanol, so ugotovili, da se je količina aktivnega spanca pri dojenčkih spremenila. V 24-ur trajajočem poskusu so dojenčki imeli v prvih 3,5 urah trajajočega poskusnega testiranja bistveno manj aktivnega spanca v primerjavi s kontrolno skupino otrok. Ko so se matere vzdržale pitja alkoholnih pijač, so dojenčki primanjkljaj aktivnega spanca zmanjšali v naslednjih 20,5 urah s povečano količino slednjega⁽⁴²⁾. V poskusu, ko so doječe matere spile alkoholno pijačo, so dojenčki po podoju spali manj, več so jokali in bili bolj zbegani v primerjavi s kontrolno skupino⁽⁴³⁾. Dojeni dojenčki, ki so bili izpostavljeni etanolu, so v prisotnosti igrač z vonjem po etanolu spremenili vedenje. V primerjavi s kontrolo (dojenčki, ki etanolu niso bili izpostavljeni) so večkrat dajali v usta igrače z vonjem po etanolu. Z gotovostjo lahko torej trdimo, da uživanje alkoholnih pijač  v času dojenja vpliva na razvoj dojenega otroka⁽⁴⁴⁾.

Razširjenost pitja alkoholnih pijač

Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkoholnih pijač v rodni dobi, kar je zaskrbljujoče. V Sloveniji kar 10,8% oz. okrog 29.000 mladih v starosti od 25 do 34 let čezmerno pije alkoholne pijače (nad mejo manj tveganega pitja). Prav tako je med prebivalci Slovenije, starimi od 25 do 34 let najvišji delež tistih, ki se visoko tvegano opijajo^[6], kar predstavlja problem, saj je v tem starostnem obdobju rodnost najvišja⁽⁴⁵⁾. V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46%) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkoholnih pijač. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami, povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti zarodka etanolu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana⁽²⁾. V Evropi je ocenjeno, da je bilo med letoma 2010 in 2014 okoli 42% nosečnosti nenačrtovanih⁽⁴⁶⁾. To pomeni, da veliko žensk izpostavlja razvijajoč zarodek etanolu še vsaj štiri do šest tednov po spočetju, ko se še ne zavedajo svojega stanja. Vse spolno aktivne ženske v rodni dobi bi zato morale biti izobražene glede tveganja za okvare ploda zaradi PIE. Večina žensk sicer preneha oz. omeji uživanje alkoholnih pijač, ko načrtuje nosečnost oz., ko za nosečnost izve. Tako uživanje alkoholnih pijač pred nosečnostjo, kot tudi izpostavljenost zlorabi ali nasilju med nosečnostjo, sta bila dosledno povezana s pitjem alkoholnih pijač med nosečnostjo⁽⁴⁷⁾. Pitje alkoholnih pijač med nosečnostjo povezujejo tudi z nižjo izobrazbo žensk⁽⁴⁸⁾. Kljub razširjenim opozorilom in projektom, ki poudarjajo nevarnost uživanja alkoholnih pijač med nosečnostjo, nosečnice še naprej uživajo alkoholne pijače v relativno visokem deležu, saj je v svetovnem merilu delež uživanja alkoholnih pijač med nosečnicami približno 10%⁽⁴⁹⁾. Uživanje alkoholnih pijač med ženskami v rodni dobi je potrdila tudi spletna raziskava slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o trenutnih praksah glede odnosa do alkoholnih pijač in nosečnosti med osebnimi ginekologi v Sloveniji. Po ocenah ginekologov, ki so sodelovali v raziskavi, skoraj tretjina nosečnic pred nosečnostjo uživa alkoholne pijače. Do zanositve ter prvega pregleda v ambulanti alkoholne pijače uživa skoraj desetina nosečnic, medtem ko ob zaključku nosečnosti alkoholne pijače uživa ena od dvajsetih. Po rojstvu otroka se delež »pivk« dvigne in v obdobju dojenja alkoholne pijače uživa približno ena izmed osmih doječih mater⁽⁵⁰⁾. V anketi, ki je bila izvedena med obiskovalci šol za bodoče starše na Gorenjskem leta 2013, je uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo potrdila več kot tretjina nosečnic. Večina je pila le nekajkrat, največ eno standardno merico, vendar več kot 3% nosečnic tudi popiva, kar je še posebej tvegano za razvoj SFAM. Problematično je tudi, da je v raziskavi 40% bodočih staršev ocenilo pitje manjših količin alkoholnih pijač v nosečnosti kot varno⁽⁵⁰⁾. V drugi študiji⁽⁵¹⁾ so ugotovili, da alkoholne pijače prispevajo povprečno 0,2% energijskega vnosa pri nosečnicah in 0,3% pri doječih materah.

Natančnih podatkov o razširjenosti problematike prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav povezanih s PIE v Sloveniji ni na voljo. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema pri NIJZ se je v Sloveniji v obdobju 1997–2016 rodilo 20 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi PIE, med njimi 13 z diagnozo FAS (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,51 otroka na 10.000 rojstev, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi PIE. Število je gotovo podcenjeno, saj gre za podatek, ki se vnaša ob rojstvu, posledice izpostavljenosti etanolu pa se pojavijo tudi kasneje ali pa ostanejo neprepoznane⁽⁵²⁾. Dejavnik, ki pomembno vpliva na uspešno diagnosticiranje SFAM, je nivo poznavanja spektra bolezni med pediatri, saj je zabeleženo nezadostno poročanje o SFAM zaradi napačno postavljene diagnoze⁽⁵³⁾.

Ocenjeno je, da svetovna razširjenost uživanja alkoholnih pijač med nosečnostjo znaša 9,8%. Od teh je vsaka 67. ženska rodila otroka s FAS, kar znaša okoli 119.000 otrok rojenih s FAS na leto. Najvišja razširjenost uživanja alkoholnih pijač med nosečnostjo je ocenjena v Evropi in znaša 25,2%, medtem ko je pri 10,7% nosečnic prisotno visoko tvegano opijanje. Ocenjujejo, da se na 10.000 novorojenčkov rodi 15 otrok s FAS in 77 otrok s SFAM. V Evropi je prisotnost FAS in SFAM najvišja. Na 10.000 rojstev se rodi 37 otrok s FAS ter 198 otrok s SFAM. Svetovno gledano, je delež otrok s FAS med vsemi SFAM primeri 18,9%, kar pomeni, da bosta približno dva od desetih otrok s SFAM imela FAS⁽⁴⁹⁾. Po ocenah tujih strokovnjakov naj bi v Evropi imelo FAS med 2 in 4%⁽⁵²⁾.

Zaključek

Uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo in v času dojenja lahko povzroči številne zdravstvene težave pri otroku. Najbolje je, da se v času nosečnosti in dojenja uživanju alkoholnih pijač povsem odrečemo. Medtem ko se splošna javnost relativno dobro zaveda, negativnih posledic uživanja alkoholnih pijač v času nosečnosti so doječe ženske še vedno deležne mešanih nasvetov glede pitja alkoholnih pijač med dojenjem. Dolgo časa je vladalo prepričanje, da je etanol galaktogen in spodbuja tvorbo materinega mleka, zato se je uživanje etanola, predvsem v obliki piva, med dojenjem spodbujalo. Tako naj bi se ženske sprostile in spodbudile izločanje mleka. Zaenkrat nobena znanstvena študija ne podpira te teorije⁽⁴³⁾, številne študije pa poročajo ravno nasprotno, in sicer o različnih negativnih učinkih etanola v materinem mleku na spanje, razvoj in vedenje dojenega otroka^(31,38,42). Materino mleko je sicer optimalna hrana za dojenčka, vendarle ob materinem pitju alkoholnih pijač tega ne moremo z gotovostjo trditi. Priporočila glede uživanja alkoholnih pijač v času dojenja se med seboj sicer razlikujejo, vendar v Sloveniji velja enako priporočilo kot v času nosečnosti in sicer da se nosečnice in doječe matere v povsem vzdržijo pitja alkoholnih pijač⁽⁴⁾.

Razumevanje obsega zdravstvenih posledic, ki jih uživanje alkoholnih pijač v času nosečnosti in dojenja pusti na otroku, je ključnega pomena za razvoj preventivnih programov z namenom informiranja in osveščanja javnosti, opolnomočenja zdravstvenih delavcev za svetovanje ženskam v rodni dobi glede uživanja alkoholnih pijač in nosečnosti, odkrivanja ogroženih posameznikov in nudenja pomoči nosečim ženskam⁽⁵⁴⁾. V Sloveniji se trenutno izvajata dva programa, ki vključujeta uživanje alkoholnih pijač in nosečnost, in sicer Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA) ter Pomoč ranljivim skupinam nosečnic in mater (PODN). Ob težavah zaradi uživanja alkoholnih pijač se lahko nosečnice obrnejo na svojega izbranega zdravnika, to je lahko družinski oz. splošni zdravnik, ginekolog ali pediater. Poleg tega se lahko za več informacij oz. po pomoč obrnejo tudi na socialnega delavca v svojem centru za socialno delo. Vsako leto 9. septembra ob 9:09 (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu) obeležujemo dan FAS, kar simbolizira devet mesecev nosečnosti, ko uživanje etanola ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka. V ta namen se s pomočjo zdravstvenih in drugih strokovnih delavcev ter organizacij poskuša informirati ter ozaveščati javnost s prispevki v medijih ter z objavami na spletnih straneh, kot so www.mosa.si, www.sopa.si, www.preventivna-platforma.si itd.

Opombe:

[1] Etanol je alkohol, ki se nahaja v alkoholnih pijačah in nekaterih živilih.

[2] Manj tvegano pitje za ženske pomeni, da dnevno ne spijejo več kot eno merico alkoholne pijače in na teden ne več kot sedem meric, medtem ko ob posebnih priložnostih ne spijejo več kot tri merice, vsaj en dan v tednu pa ne uživajo alkohola. Ena merica alkohola vsebuje približno 10 g etanola, kar predstavlja 1 dl vina oz. 2,5 dl piva oz. 0,3 dl žganja.

[3]  Zmanjšan obseg glave

[4] Sindrom manjšega očesa, ki nastane kot posledica nepravilnega razvoja v prenatalnem obdobju

[5] Obdobje med 3. in 8. tednom nosečnosti

[6] Visoko tvegano opijanje je pitje velikih količin alkoholnih pijač, ki presegajo mejo manj tveganega pitja (za moške 6 standardnih meric ali več ob enkratni priložnosti in za ženske 4 standardne merice ali več ob enkratni priložnosti).[7] Visoko tvegano opijanje je pitje velikih količin alkoholnih pijač, ki presegajo mejo manj tveganega pitja (za moške 6 standardnih meric ali več ob enkratni priložnosti in za ženske 4 standardne merice ali več ob enkratni priložnosti).

Zahvala: Za pomoč pri pripravi in zbiranju literature za prispevek bi se zahvalili Andrijani Damjanović, študentki dodiplomskega študijskega programa Živilstvo in prehrana na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

 Literatura

1. Grønkjær M., Curtis T., De Crespigny C., Delmar C. Acceptance and expectance: Cultural norms for alcohol use in Denmark. Int J Qual Stud Health Well-being, 2011; 6(4) doi: 10.3402/qhw.v6i4.8461: 11 str.
2. NIJZ. Spodbujamo nosečnost brez alkohola, saj je tako za mamo in njenega otroka najvarneje – Dan fetalnega alkoholnega sindroma 2020. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020  [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://www.nijz.si/sl/spodbujajmo-nosecnost-brez-alkohola-saj-je-tako-za-mamo-in-njenega-otroka-najvarneje-dan-fetalnega
3. Damjanović A. Alkohol med nosečnostjo in dojenjem. [Thesis] Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2020: 28 str.
4. NIJZ. Uživanje alkohola in njegova škodljivost v nosečnosti. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2010  [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://www.nijz.si/sl/uzivanje-alkohola-in-njegova-skodljivost-v-nosecnosti
5. Lemoine P., Harousseau H., Borteyru J. P., M. J. Les enfants des parents alcoholiques: anomolies observées a propos de 127 cas. Ouest Med, 1968; 25: 476-82
6. Jones K. L., Smith D. W. Recognition of the fetal alcohol syndrome in early infancy. Lancet, 1973; 302(7836): 999-1001
7. Guerri C., Sanchis R. Acetaldehyde and alcohol levels in pregnant rats and their fetuses. Alcohol, 1985; 2(2): 267–70
8. Burd L., Blair J., Dropps K. Prenatal alcohol exposure, blood alcohol concentrations and alcohol elimination rates for the mother, fetus and newborn. J Perinatol, 2012; 32(9): 652-9
9. NIJZ. FAS 2018 – Spodbujajmo in podprimo nosečnost brez alkohola. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018  [cited 2020 Sep 14]. Available from: http://www.nijz.si/sl/fas-2018-spodbujajmo-inpodprimo-nosecnost-brez-alkohola
10. Peng Y., Yang P., Ng S,. Wong O., Liu J., He M., et al. A critical role of Pax6 in alcohol-induced fetal microcephaly. Neurobiol Dis, 2004; 16(2): 370–6
11. Yelin R. Kot H., Yelin D., Fainsod A. Early molecular effects of ethanol during vertebrate embryogenesis. Differentiation, 2007; 75(5): 393–403
12. Giles S., Boehm P., Brogan C., Bannigan J. The effects of ethanol on CNS development in the chick embryo. Reprod Toxicol, 2008; 25(2): 224–30
13. Davis J. R., Li Y. in Rankin, C. H. Effects of developmental exposure to ethanol on Caenorhabditis elegans. Alcohol Clin Exp Res, 2008; 32(5): 853–67
14. Liu Y., Balaraman Y., Wang G., Nephew K. P., Zhou F. C. Alcohol exposure alters DNA methylation profiles in mouse embryos at early neurulation. Epigenetics, 2009; 4(7): 500–11
15. Marrs J. A., Clendenon S. G., Ratcliffe D. R., Fielding S. M., Liu Q., Bosron W. F. Zebrafish fetal alcohol syndrome model: Effects of ethanol are rescued by retinoic acid supplement. Alcohol, 2010; 44(7–8): 707–15
16. Mason S., Anthony B., Lai X., Ringham H., Wang M., Witzmann F., et al. Ethanol exposure alters protein expression in a mouse model of fetal alcohol spectrum disorders. Int J Proteomics, 2012; doi: 10.1155/2012/867141
17. Fernandes Y., Gerlai, R. Long-term behavioral changes in response to early developmental exposure to ethanol in Zebrafish. Alcohol Clin Exp Res, 2009; 33(4): 601–9
18. Akay M., Mulder E. J. H. Investigating the effect of maternal alcohol intake on human fetal breathing rate using adaptive time-frequency analysis methods. Early Hum Dev, 1996; 46(1–2): 153-64
19. Mulder E. J. H. Morssink L. P., Schee T. V. D., Visser G. H. A. Acute maternal alcohol consumption disrupts behavioral state organization in the near-term fetus. Pediatr Res, 1998; 44(5): 774-9
20. BMA. Alcohol and pregnancy – Preventing and managing fetal alcohol spectrum disorders. British Medical Association, 2016 [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://www.bma.org.uk/media/2082/fetal-alcohol-spectrum-disorders-report-feb2016.pdf
21. Little J. F., Hepper P. G., Dornan J. C. Maternal alcohol consumption during pregnancy and fetal startle behaviour. Physiol Behav, 2002; 76(4–5): 691–4
22. Hepper P. G., Dornan J. C. Little J. F. Maternal alcohol consumption during pregnancy may delay the development of spontaneous fetal startle behaviour. Physiol Behav, 2005; 83(5): 711–4
23. Staisey N. L., Fried P. A. Relationships between moderate maternal alcohol consumption during pregnancy and infant neurological development. J Stud Alcohol, 1983; 44(2): 262–70
24. Subramoney S., Eastman E. W., Adnams C., Stein D., Donald K. A. The Early Developmental Outcomes of Prenatal Alcohol Exposure: A Review. Front Neurol, 2018; 9:1108 Published 2018 Dec 18. doi:10.3389/fneur.2018.01108
25. Hoyme H. E., Kalberg W.O., Elliott A. Updated clinical guidelines for diagnosing fetal alcohol spectrum disorders. Pediatrics, 2016;138(2):e20154256. doi:10.1542/peds.2015-4256
26. Williams J. F., Smith V. C. Fetal alcohol spectrum disorders. Pediatrics, 2015; 136(5): 1395-406
27. Wattendorf D. J., Muenke M. Fetal alcohol spectrum disorders. Am Fam Physician, 2005; 72(2): 279-85
28. Mattson S. N., Crocker N. in Nguyen T. T. Fetal alcohol spectrum disorders: Neuropsychological and behavioral features. Neuropsychol Rev, 2011; 21(2): 81-101
29. CDC. FASDs: Treatments. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention, 2020 [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://www.cdc.gov/ncbddd/fasd/treatments.html
30. Sankar M. J., Sinha B., Chowdhury R., Bhandari N., Taneja S., Martines J., et al. Optimal breastfeeding practices and infant and child mortality: A systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr, 2015; 104(467): 3-13
31. May P. A., Hasken J., Blankenship J., Marais A., Joubert B., Cloete M., et al. Breastfeeding and maternal alcohol use: Prevalence and effects on child outcomes and fetal alcohol spectrum disorders. Reprod Toxicol, 2016; 63: 13–21
32. Kraševac B. Dojenje po odpustu iz bolnišnice. Ljubljana: Zdravstveni dom Ljubljana-Šiška, 2007 [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://www.zd-lj.si/zdlj/images/stories/urska/dojenje.pdf
33. CDC. Breastfeeding. Breastfeeding and Special Circumstances. Vaccinations, Medications, & Drugs. Alcohol. Center for Disease Control and Prevention, 2020 [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://www.cdc.gov/breastfeeding/breastfeeding-special-circumstances/vaccinations-medications-drugs/alcohol.html
34. Haastrup M. B., Pottegård A., Damkier P. Alcohol and Breastfeeding. Basic Clin Pharmacol Toxicol, 2014; 114(2): 168–73
35. Ho E., Collantes A., Kapur B. M., Moretti M., Koren G. Alcohol and breast feeding: Calculation of time to zero level in milk. Biol Neonate, 2001; 80(3): 219-22
36. Mennella J. A., Pepino M. Y. Biphasic effects of moderate drinking on prolactin during lactation. Alcohol Clin Exp Res, 2008; 32(11): 1899-1908
37. Gibson L., Porter M. Drinking or smoking while breastfeeding and later cognition in children. Pediatrics, 2018; 142(2): e20174266, doi: 10.1542/peds.2017-4266
38. Mennella J. A., Beauchamp G. K. Beer, breast feeding, and folklore. Dev Psychobiol, 1993; 26(8): 459-66
39. Mennella J. A. Infants’ suckling responses to the flavor of alcohol in mothers’ milk. Alcohol Clin Exp Res, 1997; 21(4): 581-5
40. Mennella J. A. Beauchamp G. K. The transfer of alcohol to human milk: Effects on flavor and the infant’s behavior. N Engl J Med, 1991; 325(14): 981-5
41. Dejong K., Olyaei A., Lo J. O. Alcohol use in pregnancy. Clin Obstet Gynecol, 2019; 62(1): 142-55.    
42. Mennella J. A., Garcia-Gomez P. L. Sleep disturbances after acute exposure to alcohol in mothers’ milk. Alcohol, 2001; 25(3): 153-8
43. Schuetze P., Das Eiden R., Chan A. W. K. The effects of alcohol in breast milk on infant behavioral state and mother-infant feeding interactions. Infancy, 2002; 3(3): 349-63
44. Mennella J. A. Beauchamp G. K. Infants’ exploration of scented toys: Effects of prior experiences. Chem Senses, 1998; 23(1): 11-7
45. NIJZ. Visoko tvegano opijanje po spolu in starosti – podatkovni portal. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014 [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://podatki.nijz.si/Selection.aspx?px_tableid=01EHIS14%20HED%20pcaxis.px&px_path=NIJZ%20podatkovni%20portal__2%20Determinante%20zdravja__5%20Alkohol__4%20Visoko%20tvegano%20opijanje%20(EHIS_HED)&px_language=sl&px_db=NIJZ%20podatkovni%20portal&rxid=a5535cbe-ca1c-485c-a51e-41c40109ee21
46. Bearak J., Popinchalk A., Alkema L., Sedgh G. Global, regional, and subregional trends in unintended pregnancy and its outcomes from 1990 to 2014: estimates from a Bayesian hierarchical model. Lancet Glob Health, 2018; 6(4): 380-9
47. Skagerstróm J., Chang G., Nilsen P. Predictors of drinking during pregnancy: A systematic review. J Womens Health, 2011; 20(6): 901-13
48. Corrales-Gutierrez I., Mendoza R., Gomez-Baya D., Leon-Larios F. Pregnant women’s risk perception of the teratogenic effects of alcohol consumption in pregnancy. J Clin Med, 2019; 8(6): 907 doi:10.3390/jcm8060907
49. Popova S., Lange S., Probst C., Gmel G., Rehm J. Global prevalence of alcohol use and binge drinking during pregnancy, and fetal alcohol spectrum disorder. Biochem Cell Biol, 2018; 96(2): 237-40
50. Hovnik K. M., Pibernik T., Mihevc P. B., Koprivnikar H. Dan fetalnega alkoholnega sindroma ter trenutne prakse svetovanja glede pitja alkohola med nosečnostjo in v obdobju dojenja pri osebnih ginekologih v Sloveniji. ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, 2018; 27(8-9): 34-8
51. Benedik E. Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka. [PhD Thesis]. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 130 p.
52. NIJZ. Nosečnost brez alkohola – najboljša in najučinkovitejša zaščita še nerojenih otrok pred izpostavljenostjo alkoholu. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017 [cited 2020 Sep 14]. Available from: https://www.nijz.si/sl/nosecnost-brez-alkohola-najboljsa-in-najucinkovitejsa-zascita-se-nerojenih-otrok-pred
53. Howlett H., Mackenzie S., Strehle E., Rankin J., Gray W. K. A survey of health care professionals’ knowledge and experience of foetal alcohol spectrum disorder and alcohol use in pregnancy. Clin Med Insights Reprod Health, 2019; 13 https://doi.org/10.1177/1179558119838872
54. Greenmyer J. R., Klug M. G., Kambeitz C., Popova S., Burd L. A multicountry updated assessment of the economic impact of fetal alcohol spectrum disorder: Costs for children and adults. J Addict Med, 2018; 12(6): 466–73

Predlog za citiranje

Lipovec N, Benedik E. Uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo in dojenjem: pregled aktualne literature = Alcohol consumption during pregnancy and lactation: a review of the issues. In: Tekauc Golob A, editor. Podprimo dojenje za zdravje planeta : zbornik prispevkov / 11. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, Ljubljana, 9. oktober 2020. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2020. p. 121–136.