Znanja in veščine za svetovanje pri dojenju

Strokovni članek avtorice prim. Andreje Tekauc Golob. Članek je napisan na temo znanj in veščin zdravstvenih delavcev, ki so potrebne za podporo, spodbudo in pomoč pri dojenju.

Povzetek

Uvod: Dobro so poznane številne prednosti dojenja. Zdravstveni delavci imajo odločilen vpliv pri podpori dojenja.

Razprava: Zdravstveni delavci morajo biti izobraženi in vešči vzpostavljanja, opazovanja, vzdrževanja in podpore dojenju. Znati morajo tudi diagnosticirati in reševati težave pri dojenju. V preglednem članku so obravnavana znanja in veščine, ki so potrebne za podporo, spodbudo in pomoč pri dojenju.

Sklepi: Izobraževanje o laktaciji in dojenju mora biti priključeno vsem oblikam izobraževanja zdravstvenih delavcev na vseh stopnjah. Prisotno mora biti tudi v različnih kliničnih okoljih, ki obravnavajo mater in otroka.

Ključne besede: dojenje, izobraževanje, klinične veščine

Uvod

Zdravstveni delavci imajo odločilen vpliv pri podpori dojenja, ko obravnavajo ženske, otroke in družine. Promocija dojenja, izobraževanje staršev in primerni klinični pristop zahteva, da so zdravstveni delavci izobraženi in vešči vzpostavljanja, opazovanja, vzdrževanja in podpore dojenju. Znati morajo tudi diagnosticirati in reševati težave pri dojenju. Pomanjkljiva izobrazba zdravstvenih delavcev glede dojenja je pogosto razlog za napačne informacije, ki jih prejmejo starši, kar vodi v neuspešno dojenje in posledično v prezgodnjo prekinitev dojenja.

Razprava

A. Ukrepi na nacionalnem nivoju

Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization – WHO) in Sklad za otroke pri Združenih narodih (United Nations Children’s Fund – UNICEF) sta leta 1991 oblikovala dokument »Deset korakov za spodbujanje dojenja«, ki je bil prenovljen leta 2018. Dokument je opora za vse zdravstvene delavce, ki delajo v ustanovah, kjer se obravnavajo matere z otroci. Zagotavlja jim, da svojim uporabnikom posredujejo zadovoljivo znanje, možnosti in veščine za podporo dojenja.

Dekaracija Innocenti iz leta 1990 je postavila štiri operativne cilje za podporo dojenju:

• ustanovitev nacionalnih odborov za spodbujanje dojenja,
• zagotoviti, da porodnišnice upoštevajo » Deset korakov za spodbujanje dojenja«,
• upoštevanje principov in ciljev Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka,
• uvesti je potrebno zakonodajo, ki bo ščitila zaposlene doječe matere in to zakonodajo tudi izvajati v praksi.(1)

V Sloveniji smo leta 1996 ustanovili Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD), ki od takrat aktivno gradi, izobražuje in ocenjuje Novorojencu prijazne porodnišnice (NPP), ki jih je trenutno 12. Svojo iniciativo je razširil še na Dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU), ki jih je trenutno 5. Principi Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka se upoštevajo v omenjenih ustanovah, vendar niso uzakonjeni na državnem nivoju. Zakonodaja sicer v celoti podpira doječe matere.(2)

Slovenija se je z mednarodnim izpitom za svetovalce za laktacijo leta 2001 pridružila mednarodni organizaciji, ki pripravlja te izpite (International Board of Lactation Consultant Examiners – IBLCE), ima koordinatorja IBLCE, osnova-no je bilo Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (DSLDS).

Znanja in veščine za svetovanje pri dojenju so v slovenskem prostoru dostopni na 20-urnih modularnih tečajih, ki jih organizira NOSD in 100-urnem tečaju, ki ga organizira DSLDS. Nekatere zdravstvene izobraževalne ustanove imajo nekaj vsebin o dojenju vključenih v kurikulum ali kot izbirne vsebine.(3)

B. Zaščita, spodbujanje in podpora dojenju

1. Posredovanje informacij, ki temeljijo na dokazih. Izobraževanje družin, drugih zdravstvenih delavcev, skupnosti.
2. V vseh okoljih se naj zdravstveni delavci zavzemajo za dojenje in spodbujajo dojenje kot normo hranjenja otrok.
3. Podpirajo naj prakse, ki spodbujajo dojenje in zavračajo prakse, ki ga ovirajo ali preprečujejo, tako da:

a) Spodbujajo načela pobude Novorojencem pri-jaznih porodnišnic, Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka in nadaljnjih resolucij ter Globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije o hranjenju dojenčkov in otrok.

b) Previdno izbirajo način hranjenja, kadar je dohranjevanje potrebno in uporabljajo strategije za vzdrževanje dojenja z namenom doseganja uporabnikovih ciljev.

C. Medicinsko znanje

1. Poznati tveganja za otroke, matere in družbo, če otroci niso dojeni.
2. Poznati anatomijo dojk in fiziologijo proizvodnje in izločanja mleka.
3. Opisati fiziološki vpliv laktacije na zmožnost oploditve in njegovo uporabo in omejitve pri načrtovanju družine.
4. Opisati hormone, ki sodelujejo pri laktaciji in njihov vpliv na mater in otroka.
5. Razložiti biokemične in imunološke lastnosti ženskega mleka.
6. Opisati pomen dojenja za razvoj mikrobiote.
7. Opisati priporočila za dojenje in razložiti prednosti dojenja.
8. Opisati razlike v pogostosti dojenja in njegove dolžine glede na različne dejavnike, kot so socio-ekonomsko stanje, etničnost in materina izobrazba.
9. Opisati sesanje na dojki in ga primerjati s sesanjem iz stekleničke.
10. Poznati vpliv zdravil in postopkov med porodom in po porodu na laktacijo.
11. Opisati pomen kožnega stika na začetek dojenja.
12. Opisati znake, ki govorijo, da je otrok popil primerno količino mleka.
13. Opisati normalno napredovanje mase pri dojenem otroku.
14. Našteti absolutne kontraindikacije za dojenje.
15. Poznati razloge za izčrpavanje mleka in opisati, kako obdržati laktacijo pri ločitvi matere in otroka.
16. Našteti specifične prednosti ženskega mleka za nedonošene otroke.
17. Vedeti, da obstaja pri večjih nedonošenčkih večje tveganje, da dojenje ne bo uspešno v primerjavi z donošenimi otroci.
18. Opisati povezavo med zlatenico, dojenjem in materinim mlekom ter poznati pravilne strategije diagnostike in zdravljenja.
19. Opisati vlogo mlečnih bank in pravilnih indikacij za uporabo darovanega mleka.

Č. Veščine pri svetovanju

1. Pridobiti ustrezno anamnezo doječe matere in otroka.
2. Identificirati dogodke, ki so se zgodili pred in med nosečnostjo, med porodom in ob rojstvu, ki bi lahko negativno vplivali na dojenje in laktacijo.
3. Pregledati materini dojki, vključno z obliko bradavice in morebitnimi brazgotina-mi.
4. Omogočiti kožni stik v porodni sobi ali operacijski dvorani.
5. Če je potrebno, pomagati pri prvem podoju.
6. Oceniti otrokovo zdravstveno stanje in pregledati otrokova usta.
7. Oceniti otrokovo pristavljanje na dojko in učinkovitost sesanja na dojki.
8. Prepoznati par mati-otrok, kjer je dojenje neučinkovito.
9. Pretehtati prednosti izključnega dojenja napram morebitnim razlogom za dohranjevanje.
10. Svetovati materam glede kvalitete mleka.
11. Svetovati materam o tehnikah ročnega izbrizgavanja.
12. Svetovati materam, kako dojiti dvojčke.
13. Svetovati materam o njihovi prehrani v času dojenja.
14. Priporočati dodajanje vitamina D, železa in drugih prehranskih dodatkov, ko to je potrebno.
15. Svetovati materam in družinam o varnih načinih spanja doječih se novorojenčkov in dojenčkov.
16. Poznati običajne vzroke, preprečevanje in zdravljenje zastojnih dojk.
17. Razložiti diferencialno diagnozo ranjenih bradavic in bolečih dojk, jo oceniti in zdraviti.
18. Prepoznati in zdraviti zamašene mlečne vode, mastitis in absces.
19. Ovrednotiti okužbo pri materi in morebitno tveganje za prenos na dojenčka.
20. Svetovati družinam glede tveganja in dobrobiti neformalne izmenjave mleka med doječimi materami.
21. Razložiti diferencialno diagnozo hipoglikemije pri novorojenčku in obravnavo nivoja krvnega sladkorja na način, ki podpira dojenje.
22. Oceniti in zdraviti dojenčke z zlatenico na način, ki podpira dojenje.
23. Prepoznati novorojenčke in ukrepati, če so v nevarnosti za preveliko izgubo teže in dehidracijo.
24. Oceniti in ukrepati pri dojenčkih z ankiloglosijo.
25. Meriti, načrtovati, spremljati in pravilno razlagati dojenčkovo rast z uporabo WHO standardov rasti.
26. Oceniti in ukrepati pri dojenčkih s slabim napredovanjem teže.
27. Opaziti premajhno proizvodnjo mleka ali neučinkovito dojenje in uvesti dohranjevanje, ko je to potrebno.
28. Izdelati načrt ukrepanja, ki vključuje materino ali žensko mleko, kadar je potre-bno dohranjevanje.
29. Podpirati dojenje v razno-vrstnih oblikah družin (npr. istospolni, neopredeljenega spola).
30. Svetovati o dojenju družinam posvojenih otrok ali otrok nadomestnih mater.
31. Svetovati družinam o cepljenju med dojenjem.
32. Svetovati družinam glede načrtovanja družine in morebitne vplive na dojenje.
33. Svetovati materam, kako naj obdržijo laktacijo, ko so ločene od otroka.
34. Svetovati materam glede shranjevanja izčrpanega mleka.
35. Svetovati materam glede ravnanja ob vrnitvi na delo ali v šolo.
36. Oceniti tveganje glede uporabe zdravil med dojenjem z uporabo primernih, z dokazi podprtih virov (npr. LactMed).
37. Svetovati materam glede uporabe zdravil brez recepta.
38. Oceniti in ukrepati pri materah, ki so odvisnice in želijo dojiti.
39. Podpirati dojenje v posebnih okoliščinah (npr. nedonošenost, prirojene napake pri otroku, sladkorna bolezen pri materi, zapoznela laktogeneza).
40. Zagotoviti primerno uvajanje in nadaljevanje dojenja pri nedonošenčku glede na gestacijsko starost.
41. Svetovati materam o uvajanju goste hrane.
42. Svetovati materam glede odstavljanja od dojenja.

D. Komunikacija in veščine medosebnih odnosov

1. Uporabiti principe dogovarjanja pri svetovanju materam in družinam glede odločitve o optimalni prehrani otroka.
2. Pokazati občutljivost za kulturne in etične razlike in prakse glede dojenja in nege otroka.
3. Pokazati občutljivost za raznolikost družinske sestave in njene vplive na dojenje.

E. Vplivi na sistem in okolje

1. Poznati in nuditi pomoč pri uveljavljanju pravil, ki podpirajo dojenje v porodnišnicah in zdravstvenih ustanovah.
2. Poznati ovire za uspešno dojenje in predlagati spremembe, ki vodijo k izboljšanju.
3. Poznati kulturne in psihosocialne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost dojenja.
4. Usmeriti doječe matere z otroci k strokovnjakom za dojenje.
5. Našteti načine, kako lahko okolje podpira dojenje.
6. Poznati družbene vire, ki pomagajo pri dojenju, kakor so dojenju prijazni zdravniki, šole za starše, dojilnice, skupine za pomoč pri dojenju in internetne vire.
7. Opisati vlogo IBCLC svetovalcev ter drugih laičnih in profesionalnih svetovalcev.
8. Poznati trenutna zakonska določila, ki ščitijo doječe matere s porodniškim dopustom, časom za dojenje in izčrpavanje mleka med delom in dojenjem v javnosti.
9. Zagovarjati zakonska določila, ki omogočajo družinam doseči zastavljene cilje glede dojenja.
10. Spodbujati sledenje doječih mater in otrok. (4, 5)

Sklepi

Izobraževanje o laktaciji in dojenju mora biti priključeno vsem oblikam izobraževanja zdravstvenih delavcev na vseh stopnjah. Prisotno mora biti tudi v različnih kliničnih okoljih, ki obravnavajo mater in otroka: ambulantah, zdravstvenih domovih, porodnišnicah, intenzivnih negah otrok, otroških bolnišnicah in prav tako tudi na oddelkih za odrasle, saj se tudi tam lahko znajde doječa mati.

Zdravstveni delavci se naj v vseh okoljih zavzemajo za dojenje in spodbujajo dojenje kot normo hranjenja otrok. S posredovanjem informacij o dojenju in laktaciji, ki temeljijo na dokazih, izobražujejo družine, druge zdravstvene delavce, pedagoške delavce in skupnost. To lahko poteka na različne načine, vključno s svetovanjem, poučevanjem, pripravo informativnega gradiva za uporabnike, pripravo kurikuluma in multimedijskimi akcijami. Na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni sodelujejo pri pripravi predpisov, ki ščitijo, spodbujajo in podpirajo dojenje ali uporabo materinega mleka / darovanega materinega mleka za hranjenje otrok, in sicer v vseh situacijah, vključno z nujnimi primeri.