Naj otrok izbira pot

Naj otrok izbira pot

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija je izdal knjigo »Naj otrok izbira pot«, ki je v pomoč materam in očetom ob uvajanju čvrste hrane pri otroku, prav tako pa tudi zdravstvenim in drugim strokovnjakom, ki se srečujejo s starši in njihovimi malčki ter jim svetujejo pri hranjenju in negi otroka.

Knjiga »Naj otrok izbira pot” je delo avtoric Gill Rapley in Tracey Murkett. Je knjižna uspešnica, ki govori predvsem o tehniki uvajanja hrane, ki so jo naši stari starši dobro poznali, a smo mi, mlajši rodovi, nekoliko pozabili nanjo. 

Razbije mit o tem, da bi morali biti otroci hranjeni na žlico. Prav spodbujanje otroka k samostojnemu hranjenju je najboljša popotnica za zdrav razvoj otroka. Otrok se je namreč že od rojstva dalje sposoben sam prehranjevati. Najprej se doji, nato pa doseže razvojni mejnik samostojnega sedenja in prinašanja stvari v usta z roko. Najbolj optimalno za razvoj otrokovih možganov je namreč, da se hrani sam in v lastnem ritmu – s hrano, ki jo uživa celotna družina. Pri tem otrok razvija različna čutila, spoznava se z okoljem, hrano v njegovem okolju, barvami, aromami, okusi ipd. 

Knjiga je bila napisana leta 2008. Do zdaj je bila prevedena v 20 različnih jezikov, leta 2019 pa je bila tudi rahlo posodobljena.

Avtorici knjige »Naj otrok izbira pot«

Gill Rapley

Gill Rapley je pionirka na področju odstavljanja otroka od dojenja. Dolga leta je preučevala hranjenje dojenčkov in razvoj otrok, leta 2005 je magistrirala, leta 2015 pa doktorirala. Več kot 20 let je delala kot medicinska sestra. Bila je tudi babica, svetovalka za dojenje in svetovalka za laktacijo. S svojim možem živi v angleškem Kentu in ima tri otroke.

Tracey Murkett

Tracey Murkett je pisateljica, novinarka in zagovornica dojenja. Po odstavljanju lastne hčere od izključnega dojenja je želela drugim staršem sporočiti, kako prijetni in brez stresa so lahko obroki z dojenčki in majhnimi otroki. S partnerjem in njuno hčerko živi v Londonu.

Knjiga »Naj otrok izbira pot«

Knjiga predstavi najbolj smiseln, preprost in prijeten način hranjenja otroka. Pomaga pri razvoju naravnih sposobnosti otroka, kamor sodi tudi usklajevanje rok-oči ter žvečenja. Otroku omogoča, da se pridruži družinskim obrokom že od samega začetka postopka odstavljanja od izključnega dojenja oz. hranjenja z mlečno formulo. Tudi spodbuja neodvisnost otroka s tem, ko mu omogočite, da sam, s svojim ritmom, eksperimentira z živili. Nenazadnje naredi hranjenje prijetno, boji med hranjenjem pa so manj verjetni.

Na začetku uvajanja čvrste hrane na željo otroka avtorici ne govorita o »jedilnikih«. Govorita predvsem, da se otroku ponudi tisto hrano, ki je takrat na krožniku staršev. Hrana na začetku predstavlja bolj neke vrste dodatek dojenju oz. hranjenju z mlečno formulo. Šele kasneje se formira prave obroke. Knjiga ponuja nekaj idej za pripravo obrokov, čeprav se v njej spodbuja, da otrokom ponudimo tisto kar nekako jesta tudi starša. Seveda pa velja, da se otrokom, dokler ne dopolnijo enega leta starosti, ne ponudi medu, surovih mesnih in jajčnih izdelkov, mleka, sladkih in slanih živil ipd.  

Po trenutno veljavnih smernicah za uvajanje dopolnilne, mešane, čvrste hrane naj se starši tega podviga skupaj malčkom lotijo šele, ko bo ta dopolnil šest mesecev. Pred tem je namreč prebava katerekoli druge hrane razen mleka otežena.

Avtorici med drugim opozarjata, da so otroci, ki prezgodaj začnejo uživati čvrsto hrano, bolj podvrženi okužbam. Zaradi nedozorelega imunskega sistema pa se poveča tudi tveganje za pojav alergij. »S tem, ko ste z uvajanjem čvrste hrane počakali do otrokovega šestega meseca, ste že pomagali pri zmanjšanju tveganja za nastanek alergij na hrano. Če je v vaši družini prisotna alergija na živila, kot so arašidi, pšenica, jagode, agrumi, kivi, oreščki, semena, paradižnik, ribe, jajca ali mlečni izdelki, je pametno, da ste pri uvajanju čvrste hrane previdni. V veliko pomoč bo tudi dojenje, dokler je to le mogoče. To pride v poštev še posebej takrat, ko uvajate nova živila,« pišeta Raplevjeva in Murkettova. 

Če bodo starši po uvajanju »problematičnih« živil nekaj dni počakali in v tem času otroku te hrane ne bodo dajali, bodo laže zaznali odziv, ki bi ga utegnila povzročiti ta hrana. Kot dodajata avtorici, veliko otrok, pri katerih se na začetku pojavi reakcija na določeno hrano, isto hrano od tretjega leta naprej prenaša povsem brez težav.

Avtorici ne zagovarjata zmlete hrane, ker jo naši predniki tudi niso poznali in ni naravna. Takšno hrano poznamo danes, ko nam tehnika to omogoča. Pretlačena hrana ali posamezni mehki kosi živil kot so npr. dobro kuhano meso, sadje, zelenjava ipd., so odlična izbira za začetek uvajanja čvrste hrane.

Tudi hranjenje po žlički je naša »človeška« izmišljotina. Ker se temu nekako ne moremo izogniti, se s hranjenjem po žlički začne navadno z manjšim zamikom.

Uvajanje čvrste hrane in sam proces hranjenja ni pomemben samo zato, da otrok pokrije vse potrebe po hranilih. Pomemben je tudi zato, da se otrok pri tem nauči oz. izpili druge veščine, predvsem psihološke in motorične. Definitivno otrok pri vseh stvareh posnema starše, tudi pri hranjenju z žlico in vilicami. Otrok bo sam nakazal, kdaj bi si tega želel. Tudi o tem pišeta avtorici knjige Naj otrok izbira pot. Uvajanje hrane je prva resna življenjsko pomembna »igra« za otroka. Zato se je tega koraka potrebno lotiti pravilno in potrpežljivo. Knjiga »Naj otrok izbira pot” je odlična pomoč in vir informacij, da bo ta korak kar se da preprost, pravilen in primeren razvoju vašega »malčka«.

Avtor:

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja
UNICEF Slovenija

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on email

Preberite še

Kje doječe matere iščejo pomoč pri dojenju in kakšne nasvete dobijo?
Kje doječe matere iščejo pomoč pri dojenju in kakšne nasvete dobijo?
Poškodovane in boleče prsne bradavice – študija primerov oskrbe s hidrofilno polimerno membrano z aktivnimi učinkovinami
Poškodovane in boleče prsne bradavice – študija primerov oskrbe s hidrofilno polimerno membrano z aktivnimi učinkovinami
Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Preberi več

O uspešnem dojenju za dobro zdravje

Strokovni članek, ki ga je napisala avtorica pred. Cvetka Skale. Članek je napisan na temo...
Članek avtorjev pred. Renate Vettorazzi in viš. pred. Ljubiša Pađen obravnava temo poškodovanih in bolečih...
Strokovni članek avtorice mag. Andreje Krajnc, višje medicinske sestre. Članek je napisan na temo vloge...
Strokovni članek avtorice prim. Andreje Tekauc Golob. Članek je napisan na temo prve ure izven...
To spletno mesto uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.