Strokovni članek avtorice mag. Andreje Krajnc, višje medicinske sestre. Članek je napisan na temo vloge medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja.
Izvleček
Medicinske sestre v patronažnem varstvu so edini izvajalci v sistemu zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki vstopajo v družino z novorojenčkom takoj po odpustu iz porodnišnice. Njihova naloga je, da aktivno spremljajo družino z otročnico in novorojenčkom, jim nudijo ustrezne informacije, podporo in pomoč. Posebej pomembno vlogo imajo pri promociji in spodbujanju dojenja, učenju in motivaciji mater za dojenje in tudi pri učenju pravilne tehnike dojenja. Podpora in konkretna pomoč pri dojenju v domačem okolju je za doječe ženske izjemnega pomena, saj je dojenje v domačem okolju specifično in pogosto precej drugačno od tistega, ki so se ga naučile v raznih institucijah izven doma.
Ključne besede: patronažno zdravstveno varstvo, spodbujanje dojenja, dojenje in vloga medicinske sestre.
Uvod
Medicinska sestra v patronažnem varstvu, ki je na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti (1) sicer samostojna nosilka patronažne dejavnosti, ima kot članica širšega zdravstvenega tima v primarnem zdravstvenem varstvu pomembno vlogo. S svojimi aktivnostmi, ki so usmerjene v krepitev in izboljšanje zdravja posameznikov, družin in skupnosti, pomembno pripomore k dvigu sodobne, kakovostne, varne in vsem dostopne zdravstvene oskrbe. Med ključne naloge patronažnega varstva spada, v skladu s Pravilnikom za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (2), izvajanje preventivnih patronažnih obiskov nosečnice, otročnice, novorojenčka in dojenčka na njihovem domu. V skladu z omenjenimi navodili ima nosečnica pravico do enega preventivnega patronažnega obiska, družina z novorojenčkom oziroma dojenčkom ima pravico do skupaj osmih preventivnih patronažnih obiskov v prvem letu otrokove starosti. Od tega sta 2 obiska namenjena otročnici, 6 obiskov pa posameznemu novorojenčku oziroma dojenčku. Dva dodatna patronažna obiska lahko medicinska sestra v patronažnem varstvu izvede pri dojenčkih slepih in invalidnih mater do dopolnjenega 12. meseca otrokove starosti. Po en patronažni obisk je namenjen družini z malim otrokom v 2. in v 3. letu starosti.
Otročnica in novorojenček oziroma dojenček sta, razen v izjemnih primerih, neločljiva celota, zato v praksi medicinska sestra na vseh preventivnih patronažnih obiskih v skladu z ugotovljenimi potrebami obravnava oba oziroma iz vidika preventive celostno obravnava vso celotno družino.
Prvi preventivni patronažni obisk novorojenčka mora biti izveden v 24-urah po odpustu novorojenčka iz porodnišnice ne glede na to ali gre za redni delovni dan, vikend ali praznik. Vsi ostali preventivni obiski se izvajajo po strokovni presoji medicinske sestre v patronažnem varstvu in so praviloma vezani na starost in potrebe novorojenčka ter potrebe matere. Pomembno je, da se preventivni patronažni obisk dojenčka načrtuje od 4. do 5. meseca otrokove starosti v času, ko se ob dojenju svetuje prvo uvajanje mešane prehrane. Ponovni preventivni obisk dojenčka je predviden še od 10. do 11. meseca otrokove starosti. Če medicinska sestra, ki v domačem okolju obravnava družino z novorojenčkom, ugotovi, da je potrebno opraviti več obiskov kot je določeno v sklopu preventivne dejavnosti, se poveže z izbranim ginekologom otročnice oziroma izbranim otrokovim pediatrom (2).
Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri vzpostavljanju in ohranitvi dojenja
Med pomembne naloge, ki jih medicinska sestra v patronažnem varstvu izvaja na preventivnih patronažnih obiskih nosečnice, otročnice in novorojenčka, sodijo tudi promocija in vzpodbujanje dojenja, motivacija za dojenje, učenje pravilne tehnike dojenja, pomoč pri dojenju, opazovanje dojenja in pravilno usmerjanje ob nastalih težavah.
Znano je, da številne matere potrebujejo pri dojenju pomoč in podporo, ki je najbolj učinkovita v tistem trenutku, ko se težave z dojenjem pojavijo. Za nekatere matere in njihove otroke je pravilno pristavljanje in uspešno dojenje enostavno, za druge pa precej zahtevno (3). Prav v tem, da se neposredno srečujejo z doječimi materami in njihovimi problemi v času dojenja na njihovem domu, imajo medicinske sestre v patronažnem varstvu prednost pred ostalimi, ki se vključujejo v pomoč pri dojenju. Zelo pomembno je, da medicinska sestra v patronažnem varstvu ob prvem preventivnem patronažnem obisku otročnice in novorojenčka (po potrebi tudi pri naslednjih obiskih) opazuje dojenje. V primeru, da ugotovi, da otročnica še ne obvlada pravilne tehnike dojenja, ji pri dojenju pomaga.
Medicinske sestre morajo materam dojenje predstaviti kar se da enostavno. Materi je potrebno vliti samozaupanje in ji dopovedati, da bosta skupaj premagali začetne težave pri dojenju, ki so povsem običajne. Cilj pomoči pri dojenju je zadovoljstvo matere in otroka ter ohranitev dojenja čim daljši čas glede na priporočila. Medicinska sestra mora biti pozorna na to, da sta mati in otrok med dojenjem v udobnem položaju in da je otrok pravilno pristavljen k materinim prsim. Medicinska sestra v patronažnem varstvu mora v sklopu zdravstveno vzgojnega dela že nosečnico ali pa kasneje otročnico informirati glede morebitne uporabe ustreznih pripomočkov za dojenje (blazinice za prsi, bradavične školjke, nastavek za bradavice, črpalke za mleko itd.). V primeru zgodnjih težav pri dojenju pa mora biti sposobna le te prepoznati in materi podati pravočasne informacije kako rešiti težave in po potrebi tudi ustrezno ukrepati.
Medicinske sestre v patronažnem varstvu so prvi in edini izvajalci v sistemu zdravstvenega varstva, ki pridejo v domačem okolju v stik z odpuščenimi materami in njihovimi novorojenčki. Težave in stiske doječih mater so v domačem okolju povsem drugačne od tistih, ki jo zdravstveni delavci vidijo v porodnišnici, saj matere po prihodu v domače okolje pogosto želijo hitro ponovno prevzeti še mnoge druge vloge v družini. Pri tem je zelo pomembno dejstvo, da so zaradi skrajševanja ležalnih dob otročnice vedno krajši čas obravnavane v bolnišnici. Standard odpusta zdrave otročnice z zdravim novorojenčkom je praviloma v vseh porodnišnicah 48 ur po porodu. Pogosto so v domače okolje odpuščene še preden jih je zdravstveno osebje v porodnišnici uspelo ustrezno opolnomočiti o negi novorojenčka in še preden so uspele uspešno vzpostaviti dojenje. Prav zaradi tega se je velik del skrbi za otročnico in novorojenčka ter tudi svetovanje in pomoč pri dojenju prenesel na medicinske sestre v patronažnem varstvu. Žal standardu odpusta in skrajševanju ležalnih dob ni sledila zakonodaja, ki določa pravico otročnic in novorojenčkov do zdravstvenega varstva. Tako ima glede na veljavno zakonodajo mati z novorojenčkom oziroma dojenčkom prav tako kot pred dvajsetimi leti tudi danes pravico do največ osmih preventivnih patronažnih obiskov do enega leta otrokove starosti, kar je po izkušnjah patronažnega varstva, glede na standard bivanja v porodnišnici, premalo. Ne moremo namreč primerjati matere, ki je bila pred petnajstimi ali dvajsetimi leti z novorojenčkom v domače okolje odpuščena šesti oziroma deseti dan (v primeru carskega reza) po porodu, z materami, ki so danes odpuščene v dveh dneh. Prav v teh prvih dneh se pogosto pojavijo največje težave z dojenjem, ki praviloma še ni vzpostavljeno, matere pa se v novi vlogi še ne znajdejo.
Zaključek
Medicinske sestre v patronažni dejavnosti so zaradi premajhnega števila preventivnih patronažnih obiskov, ki jih lahko izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo, dnevno postavljene pred velike osebne dileme in strokovne izzive. Na eni strani morajo strokovno in z vso odgovornostjo odgovoriti na potrebe matere in novorojenčka, ki v prvih dnevih bivanja v domačem okolju izražata negotovost in težave, na drugi strani pa bi morale zadostiti zakonodaji in preventivne patronažne obiske izvajati v skladu z zapisanimi pravili. Pri tem so seveda tudi pod pritiskom ustanove, v katerih so zaposlene, saj v primeru, da izvedejo več preventivnih patronažnih obiskov otročnice in novorojenčka kot jih priznava ZZZS, le te izvedejo brez plačila oziroma v breme materialnih stroškov javnega zavoda (oziroma koncesionarja, kjer za izvajanje patronažne dejavnosti skrbijo koncesionarji). Žal zakonodaja ne dopušča izvajanja dodatnih preventivnih patronažnih obiskov glede na kriterije ranljivosti matere, novorojenčka ali družine, ki jih medicinska sestra na terenu prepozna.
Če želijo medicinske sestre v patronažnem varstvu tudi v prihodnosti čim bolj uspešno spremljati in pod-pirati matere in njihove otroke pri dojenju, je izrednega pomena njihovo kontinuirano izobraževanje in znanje o dojenju. Pomembno je, da vsi zdravstveni delavci, ki se srečujejo z doječimi materami, le tem čim bolj enotno svetujejo, da v občutljivem času prvih tednov po porodu po nepotrebnem ne povečujemo zbeganosti in nemira pri materah in njihovih družinah.
