Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri Slovenski fundaciji za UNICEF sestavljajo strokovnjaki, ki delujejo na področju zdravstva (porodništvo, pediatrija, zdravstvena nega in javno zdravje) kot izvajalci zdravstvenega varstva, učitelji na fakultetah in svetovalci za dojenje z mednarodno licenco IBCLC. Ustanovilo ga je takratno Društvo UNICEF Slovenija, danes Slovenska fundacija za UNICEF, v maju 1996.

Prvi projekt NOSD v zvezi s spodbujanjem dojenja je bil uvajanje pobude “Novorojencem prijazne porodnišnice” (NPP) v Slovenijo.

Mednarodni projekt NPP (BFHI) sta skupaj načrtovali in leta 1991 pričeli udejanjati Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF. Temelji na sklepih deklaracije Innocenti, ki je nastala avgusta leta 1990 na srečanju “Dojenje v devetdesetih: globalna pobuda” v Firencah, v Italiji,. Deklaracija Innocenti o zaščiti, spodbujanju in podpori dojenja jasno prikaže vse bistvene prednosti dojenja za otroke in matere. Zavzema se za politiko in spodbujanje “kulture dojenja”, ki omogoča ženskam izključno dojenje njihovih otrok v prvih 6 mesecih življenja ter nato ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje dojenja do dveh let in po želji še naprej. Deklaracija predlaga, da ustrezna ministrstva vseh držav po svetu vključijo programe dojenja v svoje splošne zdravstvene in razvojne načrte.

Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) je bila vpeljana v skoraj vseh državah sveta z različno stopnjo uspešnosti. Po več kot četrt stoletja se globalno srečujemo z nizko stopnjo NPP. V letu 2017 je bilo le 10 % otrok rojenih v porodnišnicah s tem nazivom. Ob 25. obletnici iniciative NPP je SZO izdala publikacijo s podatki o stanju iniciative po svetu. Odzvalo se je 168 držav, ki so sodelovale pri anketnem vprašalniku. V poročilu, ki je izšlo leta 2017, navajajo, da je v Afriki le 4 % otrok rojenih v NPP, v obeh Amerikah 13 %, v vzhodnem Mediteranu 17 %, v Evropi 36 %, v jugo-vzhodni Aziji 3 % in zahodnem Pacifiku 11 %. Po odstotku rojstev v NPP prednjačijo naslednje države: Kuba (100), Šrilanka (100), Nova Zelandija (99,6), Tuvalu (95,1), Hrvaška (94,6), Sejšeli (94,2), Slovenija (84,3), Urugvaj (75,8), Malezija (75,3), Ukrajina (75,2). Za nekatere države ni podatka. Glede na odstotek NPP v državah pa vodijo sledeče: Hrvaška (100), Kuba (100), Namibija (100), Nova Zelandija (100), Norveška (93), Madagaskar (88), Slovenija (86), Makedonija (86), Srbija (84), Švedska (73), Bosna in Hercegovina (78).

V Sloveniji smo organizirali prvo zunanje ocenjevanje v ljubljanski porodnišnici, ki je v juniju 1998, kot prva v državi, pridobila mednarodni naziv NPP. V juliju 1998 je sledila celjska porodnišnica. Do danes smo prvo ocenjevanje za pridobitev naziva  Novorojencem prijazna porodnišnica izpeljali v sledečih porodnišnicah:

•  

  1. Porodnišnica Ljubljana, 23. junija 1998
  2. Porodnišnica Celje, 4. julija1998
  3. Porodnišnica Maribor, 22. aprila 1999
  4. Porodnišnica Ptuj, 17. junija 1999
  5. Porodnišnica Novo mesto, 1. julija 1999
  6. Porodnišnica Nova gorica, 9. novembra 1999
  7. Porodnišnica Izola, 10. maja 2000
  8. Porodnišnica Jesenice, 8. junija 2000)
  9. Porodnišnica Kranj, 9. oktobra 2000)
  10. Porodnišnica Murska Sobota. 23. aprila 2001
  11. Porodnišnica Trbovlje, 13. januarja 2006
  12. Porodnišnica Slovenj Gradec, 15. septembra 2009
  13. Porodnišnica Brežic, 21. januarja 2011

V Slovenskih porodnišnicah je tradicija dojenja bogata, matere in zdravstveno osebje nikoli ni zanemarjalo ali celo oviralo dojenja, pa vendar je skrb za uspešen pričetek dojenja v porodnišnici zahtevna naloga. Zato upravičeno upamo, da nam bo uspelo v naslednjih letih proglasiti kot NPP vse naše porodnišnice.