Strokovni članek avtorice pred. Renate Vettorazzi. Članek obravnava temo bukalne aplikacije kolostruma.
Izvleček
Izhodišča: Nedonošenčki z zelo nizko porodno težo so običajno hranjeni po hranilni sondi, zato citokini iz kolostruma ne delujejo na ustno sluznico. Ta pomanjkljivost je lahko odpravljena z bukalno aplikacijo kolostruma.
Namen: Odgovoriti na vprašanja: kakšne so prednosti bukalne aplikacije kolostruma, ali je intervencija varna in kako se izvede bukalna aplikacija kolostruma.
Metode: Opravljen je bil pregled tuje literature o bukalni uporabi kolostruma pri nedonošenčkih. Za dostop so bile uporabljene naslednje baze podatkov: Science Direct, Cinahl, Web of Science, Cohrane Collaboration. Kriterij izbora literature so bile ključne besede: colostrum, breast milk, human milk, oral immune therapy, oropharyngeal administration, buccal administration. neonatal intensive care.
Razprava in zaključek: Bukalna aplikacija kolostruma je varna, enostavna in poceni intervencija. Vpliva na boljšo rast otroka, na zmanjšanje pojavljanja sepse, vpliva na limfatično tkivo nazofaringsa in ustno mikrobioto. Starši so zadovoljni, če sodelujejo pri aplikaciji kolostruma.
Ključne besede: kolostrum, nedonošenček, bukalna aplikacija.
Uvod
Žensko mleko vsebuje citokine, protimikrobne peptide in beljakovine, hormone, celične imunske komponente in druge biološke substance, ki delujejo imunomodularno na limfatično tkivo. Vse te sestavine so zelo pomembne za nedonošenčke z zelo nizko porodno težo, ki so zaradi svoje nezrelosti zelo ogroženi za okužbe. Kolostrum pomaga pri vzpostavljanju črevesne mikrobiote, zmanjšuje možnost nekrotizirajočega enterkolitisa. Veliko nedonošenčkov z zelo nizko porodno težo ni takoj hranjena s kolostrumom, zato se je izkazala bukalna aplikacija majhnih količin kolostruma kot varna in učinkovita intervencija (1).
Nedonošenčki z zelo nizko porodno težo so običajno hranjeni s hranilno sondo, zato citokini iz kolostruma ne delujejo na ustno sluznico. To pomanjkljivost lahko odpravimo z bukalno aplikacijo kolostruma (2, 3).
Nekatere raziskave dokazujejo, da bukalna aplikacija kolostruma vpliva na boljšo rast otroka, druge študije kažejo, da vpliva tudi na zmanjšanje pojavljanja sepse. Ugodno naj bi vplivala tudi na limfatično tkivo nazofaringsa in ustno mikrobioto ter zmanjševala možnost ventilatorske pljučnice (1, 2, 4, 5).
Metodologija
Opravljen je bil pregled tuje literature o bukalni aplikaciji kolostruma. Za dostop so bile uporabljene naslednje baze podatkov: Science Direct, Cinahl, Web of Science, Cochrane Collaboration. Kriterij izbora literature so bile ključne besede: colostrum, breast milk, human milk, oral immune therapy, oropharyngeal administration, buccal administration, neonatal intensive care. Namen je bil odgovoriti na vprašanja: kakšne so prednosti bukalne aplikacije kolostruma, ali je intervencija varna in kako se izvede bukalna aplikacija kolostruma.
Rezultati in razprava
Iz pregleda objavljenih študij, ki so ustrezale zgoraj omenjenim iskalnim kriterijem, lahko povzamemo:
V randomizirani kontrolirani raziskavi je bilo obravnavanih 12 nedonošenčkov s porodno težo pod 1500 gramov. Šest jih je prejelo kolostrum bukalno. Medicinska sestra je aplicirala 0,2 ml materinega kolostruma na bukalno sluznico s sterilno brizgalko na dve uri, 46 ur. Bris sluznice so naredili pred prvo aplikacijo kolostruma, po 48 urah in po 96 urah. Statistično značilna razlika je bila predvsem pri številu Stafilokokov, ki je bila bistveno višja pri kontrolni skupini. Glavna pomanjkljivost raziskave je majhno število vključenih otrok (1). Do podobnih zaključkov so prišli tudi v prospektivni, randomizirani raziskavi, kjer so vključili 99 nedonošenčkov z gestacijsko starostjo manj kot 32 tednov. Otrokom so aplicirali 0,1 ml kolostruma z brizgalko na šest ur, pet dni. Pričeli so znotraj 48 ur. Skupina, ki je prejemala kolostrum bukalno, je imela manj Streptokokov v slini kot kontrolna skupina. Nedonošenčki, ki so bukalno prejemali kolostrum, so imeli statistično značilno krajšo hospitalizacijo (6).
V randomizirano kontrolirano raziskavo opravljeno v Združenih državah Amerike so vključili 16 nedonošenčkov z ekstremno nizko porodno težo. Protokol aplikacije kolostruma je bil enak kot v prejšnjih študijah. Opazovali so količino IgA ter laktoferina v otrokovem aspiratu iz traheje in v urinu, pred in po aplikaciji kolostruma. Pri skupini, ki je prejela kolostrum bukalno, je bilo več IgA in laktoferina v urinu, vendar razlika ni bila statistično značilna, kar avtorji pripisujejo majhnemu vzorcu. So bili pa otroci v opazovalni skupini statistično značilno hitreje popolnoma enteralno hranjeni (4). Za več dokazov so leta 2013 pričeli s petletno randomizirano kontrolirano študijo (7).
Randomizirana kontrolirana raziskava, izvedena v Koreji, je vključevala 42 nedonošenčkov z gestacijsko starostjo manj kot 28 tednov. V 48 do 96 urah po rojstvu je eksperimentalna skupina prejela bukalno 0,2 ml kolostruma z brizgalko na 3 ure, 72 ur zaporedoma. V skupini, ki je prejemala kolostrum bukalno, je bilo statistično značilno več IgA v urinu ter več laktoferina. Poleg tega je imela skupina, ki je prejela kolostrum bukalno, manj sepse (p = 0,003) in manj dni uporabe antibiotikov (p = 0,014) (8).
Poleg prednosti bukalne aplikacije kolostruma za otroke, se kažejo pozitivni učinki tudi pri starših. Starši so hvaležni, da se lahko intenzivno vključujejo v skrb za otroka. Matere so zadovoljne, kadar lahko izbrizgajo nekaj dragocenih kapljic in tako sodelujejo pri prehrani in imunski zaščiti otroka. Tudi očetje radi sodelujejo pri bukalni aplikaciji kolostruma in s tem zmanjšujejo svoj občutek nemoči. Matere, ki sodelujejo pri bukalni aplikaciji kolostruma, nato raje nadaljujejo z izbrizgavanjem mleka (9).
Z namenom ugotoviti, ali je bukalna aplikacija kolostruma varna, so v Združenih državah Amerike naredili raziskavo, v katero je bilo vključenih pet otrok s težo pod 1000 gramov in gestacijsko starostjo pod 28 tedni. Tudi v tej raziskavi so bukalno aplicirali 0,2 ml kolostruma na dve uri s sterilno brizgalko, 48 ur. Med aplikacijo so opazovali otrokov srčni utrip, frekvenco dihanja, zasičenost krvi s kisikom in krvni tlak. Vsi otroci so bili med aplikacijo stabilni, s čimer so potrdili varnost intervencije. Zanimivo pa je, da so med aplikacijo vsi pričeli sesati endotrahealni tubus, kar so opazile tudi matere in jim je to predstavljalo dobro motivacijo za nadaljnje izbrizgavanje mleka(2).
Varnost bukalne aplikacije so dokazali tudi v prospektivni, longitudinalni študiji, kjer so vključili 133 otrok s porodno težo pod 1500 grami, rezultate so primerjali s študijo, ki so jo opravili pred vpeljavo protokola bukalne aplikacije kolostruma. Nedonošenčkom pod 1000 grami so bukalno aplicirali 0,1 ml kolostruma z brizgalko ali vatirano palčko, nedonošenčkom s težo od 1000 do 1500 gramov pa 0,2 ml kolostruma na 2 do 4 ure, prvih pet dni. Tudi v tej raziskavi se je potrdilo, da je bilo sodelovanje mater pri bukalni aplikaciji kolostruma dobra spodbuda za dojenje. Pri 6 tednih in ob odpustu iz bolnišnice je bilo dojenih več otrok, ki so bukalno prejeli kolostrum (10).
V večini raziskav so aplicirali kolostrum z brizgalko. V enem od protokolov so za aplikacijo kolo-struma predvideli sterilno vatirano palčko, na katero se nanese 0,2 ml kolostruma in premaže jezik, dlesni in ličnici. Kadar je na voljo manj kot 0,2 ml kolostruma, se lahko doda majhna količina sterilne vode. Postopek naj bi se ponavljal na 3 do 4 ure (3).
Zaključek
Bukalna aplikacija kolostruma je varna, enostavna in poceni intervencija. Prednosti se kažejo tako na zdravju nedonošenčkov kot na opolnomočenju staršev.
Izziv pri vpeljavi intervencije v intenzivne enote ostaja osebje. Marsikdo ne vidi potrebe po uporabi ženskega mleka pri nedonošenčkih. Zato je izobraževanje osebja ključno pri vpeljavi nove intervencije (9).
Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bodo pokazale kakšen protokol aplikacije naj se izvaja za optimalne rezultate.