Strokovnjaki zbrani pod okriljem Mednarodne agencije za raziskovanje raka in specializirane agencije Svetovne zdravstvene organizacije so pripravili Evropski kodeks proti raku, kjer so zbrani nasveti, kako živeti, da bi čim bolj zmanjšali individualno ogroženost. Nasveti so zbrani v 12 točkah in 10. točka je še posebej posvečena ženskam. Dojenje zmanjšuje možnost obolevanja za rakom.
Novejše raziskave govorijo zlasti v prid dolgoročnim učinkom dojenja na zdravje žensk, saj dojenje znižuje tveganje za nastanek raka dojk in jajčnikov. Številni sistematični pregledi in metaanalize kažejo na trdno povezavo med dojenjem in manjšo verjetnostjo raka na dojki. Samo z vidika preprečevanja raka dojk, bi za matere to v vseh državah sveta pomenilo okrog 20.000 manj smrti zaradi raka dojk na leto (Victora et al, 2016). Manjša verjetnost pojava raka dojke je odvisna od trajanja dojenja in sicer vsakih 12 mesecev dojenja zmanjša verjetnost raka na dojki za 4,3% (Spencer, 2018).
Dojenje zmanjša verjetnost pojava raka na jajčnikih, kajti številni sistematični pregledi in metaanalize kažejo na dosledno povezavo med dojenjem in nižjo verjetnostjo raka na jajčnikih in daljše kot je dojenje, manjša je verjetnost zbolevanja. Ženske, ki so dojile 6 mesecev ali manj imajo kar za 17% nižjo verjetnost za raka na jajčnikih in tiste, ki so dojile 6 do 12 mesecev pa že 28% manjšo verjetnost, da zbolijo (Spencer, 2018).
Otroci, ki so bili dojeni, imajo pozitivne vplive dojenja skozi vse življenjsko obdobje. Še zlasti je pomemben učinek dojenja in materinega mleka na otrokov imunski sistem. In ravno ti pozitivni vplivi na imunski sistem so lahko razlog, da so nekatere vrste rakavih obolenj v otroštvu manjkrat prisotne pri otrocih, ki so bili dojeni. Otroci, ki nikoli niso bili dojeni ali so jih dojili le kratek čas, imajo večje tveganje za razvoj nekaterih limfomov in daljše dojenje je povezano z nižjim tveganjem za otroško akutno limfatično levkemijo (Ryan, 2013).