Javni razpis za pobudo Dojenju prijazno mesto - širitev mreže
Dojenju prijazna mesta

Dojenju prijazna mesta

25.09.2022

Strokovni članek avtorice prim. Andreje Tekauc Golob. Tema članka so dojenju prijazna mesta.

Izvleček

Uvod: Če primerjamo s hranjenjem z umetnim mlekom je dojenje, zlasti izključno dojenje, povezano z manjšim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen, okužbe in druge bolezni pri otroku, kakor tudi z manjšim tveganjem za raka dojk, jajčnikov, sladkorno bolezen in hitrejšim okrevanjem po porodu pri materi.

Razprava: Čeprav je v Sloveniji na začetku dojenih več kot 90 % otrok, stopnja dojenja hitro upada. Matere bi morale dobiti več informacij, kje lahko prejmejo podporo, če potrebujejo pomoč pri hranjenju, ko se vrnejo domov.

Dojenju  prijazna mesta (DPM) so se razvila na pobudo Svetovne zveze za dojenje (WABA) z namenom spodbuditi dojenju prijazen program, ki bo pomagal k izboljšanju dojenja v lokalnem okolju. Program je oblikovan kot nadaljevanje posodobljenega programa za Novorojencu prijazne porodnišnice (NPP).

DPM so skupnosti, v katerih je mogoče podpirati ženske pri dojenju in sodelovanju v družbi kar je povezano s fizično in čustveno razsežnostjo.

Sklepi: Pobuda DPM sporoča, da mesto spoštuje želje družin in ceni koristi dojenja za zdravje otroka, matere, družine in skupnosti.

Ključne besede: dojenje, mesto, družina, pobuda.

Uvod

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji UNICEF (NOSD) je bil ustanovljen leta 1996 na mednarodno pobudo UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije. Odbor strokovnjakov aktivno širi znanje o dojenju in laktaciji med zdravstvenimi delavci in drugimi strokovnjaki, materami in širšo javnostjo. Odbor od leta 1996 vodi mednarodno pobudo Novorojencem prijazna porodnišnica – NPP. Naziv NPP ima 12 od 14 slovenskih porodnišnic. Delovanje je leta 2004 nadgradil s pobudo Dojenju prijazne zdravstvene ustanove – DPZU. Naziv je pridobilo pet ustanov. Od leta 2015 je pričel s pobudo Dojenju prijazni neonatalni oddelki. Ena ustanova je v fazi pridobivanja naziva. Vsa ta prizadevanja NOSD imajo namen, da bi otrokom in materam omogočili čim uspešnejše dojenje(1, 2).

Pobuda za Dojenju  prijazno mesto (DPM) dopolnjuje globalno, posodobljeno in razširjeno pobudo za Novorojencem prijazne porodnišnice (NPP, BFHI) in Dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU). Začetki segajo v leto 2016, ko je Svetovna zveza za dojenje (WABA) objavila Deset korakov DPM(3).

Razprava

Dojenje je normalen način prehrane novorojenčkov in dojenčkov z vsemi potrebnimi hranili za njihovo zdravo rast in razvoj ter zaščito pred okužbami. To velja tudi za bolne in prezgodaj rojene otroke. Razen kratkotrajnih učinkov na zdravje in razvoj ima dojenje tudi pozitiven vpliv na dolgotrajno zdravstveno stanje otrok in mladostnikov (manj okužb črevesja in srednjega ušesa, kasneje manj debelosti, manj sladkorne bolezni in njenih zapletov na ožilju,…). Dojenje je povezano tudi s splošno boljšo priložnostjo za vseživljenjsko zdravje in razvoj, pa tudi z boljšo uspešnostjo v šoli in drugimi dosežki.

Ugodne učinke ima dojenje tudi na doječe matere, ki imajo kasneje med drugim tudi manj raka na dojkah in jajčnikih.

Dojenje je ekonomsko manj obremenjujoče za družine in v primerjavi z izdelavo, transportom, prodajo in odstranjevanjem odvečnih snovi – tudi z ekološkega vidika najboljši način hranjenja otrok(4, 5, 6).

V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP). V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90% novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni je v Sloveniji malo (2 – 3%)(7).

Pogostnost dojenja se po odpustu iz porodnišnic zelo hitro zmanjšuje. Zato je potrebno doječim družinam ponuditi ustrezno pomoč in organizirati dojenju ugodno okolje, ne samo v porodnišnici in v ostalih zdravstvenih organizacijah (npr.: pediatrični oddelki, zdravstveni domovi, zasebne ambulante, itd.), temveč tudi na področju celotnega mesta(8).

Cilji pobude dojenju prijazno mesto

Splošni cilj pobude je v celotnem področju mesta omogočiti povečanje pogostnosti dojenja kot naravnega, zdravega in običajnega načina zgodnjega hranjenja otrok. S povečanjem pogostnosti dojenja se povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi. Zmanjšuje se neenakost, izboljšuje se okoljsko stanje in v daljšem časovnem obdobju dojenje hkrati omogoča hitrejši napredek mesta.

Če se bo mesto pridružilo in uresničilo pobudo za DPM, bo s tem pokazalo svojim prebivalcem, da jim želi boljše zdravje, manj neenakosti, bolj zdravo okolje in hkrati tudi splošni dolgotrajni napredek(9).

Načrt postopkov za pridobitev naziva

Mesto, ki kandidira za naziv Dojenju  prijazno mesto (DPM) mora upoštevati in izpolnjevati predloge in zahteve dokumenta »10 korakov« in priporočila »Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka«.

Mesto sestavi delovno skupino za koordinacijo projekta.

Izhodišče pobude je ustrezna analiza pogostnosti dojenja v mestu, ki je v osnovi predstavljena iz trenutno dosegljivih virov v zgornjem uvodu. Podatki so žal le delni, potrebno bi bilo izdelati zanesljiv in stalen vir podatkov o pogostnosti dojenja v mestu in slediti trendom skozi daljša obdobja. Ti trendi bi bili osnova za prilagajanje ali dopolnjevanje pobude in bi privedli do zgoraj navedenega splošnega cilja – povečanja pogostnosti dojenja v mestu (državi).

Program udejanjanja pobude za »Dojenju  prijazno mesto »(DPM) in v skladu z »10 koraki« vseboval nekaj pod-projektov, ki so omenjeni v nadaljevanju(10).

Deset korakov DPM

  1. Korak: Mesto ima napisano politiko o podpori dojenja, ki jo redno objavlja.
  2. Korak: Mesto kot celota zagotavlja naklonjenost dojenju in doječim družinam.
  3. Korak: Vodstva zdravstvenih ustanov v mestu podpirajo optimalno dojenje.
  4. Korak: Vse nosečnice so ustrezno poučene o prednostih dojenja, o tveganjih nepotrebne   uporabe mlečne formule in kje lahko dobijo potrebno pomoč.
  5. Korak: Zdravstvene ustanove v mestu so dojenju prijazne.
  6. Korak: V mestu so vedno na voljo skupine za pomoč doječim materam in svetovalci za dojenje.
  7. Korak: Poslovni subjekti v mestu izkazujejo naklonjenost doječim družinam.
  8. Korak: Poslovni subjekti, zlasti zdravstvene ustanove upoštevajo in izpolnjujejo načela Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka Svetovne zdravstvene organizacije.
  9. Korak: Delovne organizacije v mestu poznajo in spoštujejo pravice doječih mater.
  10. Korak: Vzgojno izobraževalne ustanove v mestu se spodbuja k vključevanju vsebin o dojenju v učne programe.

Razpis ministrstva za zdravje

NOSD se je junija 2019 prijavil na Javni razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje programov s področja prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do 2022(11) s pilotskim projektom vzpostavitve Dojenju  prijaznih mest (DPM). Projekt se navezuje na cilj razpisa: izboljšanje prehranjevanje dojenčkov ter na dejavnost: vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in ustanovah.

Namen vzpostavitve DPM je zagotoviti okolje, ki spodbuja in omogoča dojenje, ki je naraven, zdrav in običajen način hranjenja dojenčkov in malčkov. S povečanjem dojenja se povečuje raven zdravja otrok in mater. Prednosti dojenja se kažejo v celotni družbi. Zmanjšuje se neenakost, izboljšuje se okoljsko stanje in v daljšem časovnem obdobju omogoča boljši napredek mesta. Dojenje zagotavlja enakost vseh otrok sveta, pripomore k zmanjševanju revščine in pomaga pri zagotavljanju blaginje, saj z dojenjem družina tudi prihrani.

Prek vzpostavitve DPM bo projektna skupina Nacionalnega odbor za spodbujanje dojenja (NOSD):

  • razvila strategijo za občine in mestne občine
  • implementirala strategijo v vsaj dveh izbranih lokalnih skupnostih
  • širila znanja in podpornega delovanja na različne ustanove/podjetja znotraj sodelujočih lokalnih skupnosti
  • organizirala izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki delajo z nosečnicami, doječimi materami in otroki
  • spremljala delež dojenih otrok in evalvirala zadovoljstvo mater.

DPM bomo pilotsko izvedli v vsaj dveh mestih  – v obeh želimo namreč pilotsko vzpostaviti aktivnosti, ki bi mestu omogočile naziv DPM. Za pridobitev naziva DPM bodo določeni kriteriji, ki bodo periodično evalvirani s strani projektne skupine NOSD ter redno preverjani s strani uporabnikov (anketa doječih mater).

Projektna skupina NOSD bo v sodelovanju s partnerji in prostovoljci – strokovnjaki pri projektu pripravila in izvedla redna izobraževanja zdravstvenega osebja in zaposlenih v občinski oz. mestni upravi, ki bi se ga morala udeležiti večina zaposlenih.

Razvoj strategije, prenos znanja ter pripravo in izvedbo izobraževanj bomo nadgradili tudi z vzpostavitvijo informacijskega sistema za spremljanje dojenja v projektnih zdravstvenih ustanovah, ki bo omogočal spremljanje pogostnosti dojenja.

Sklepi

Pobuda DPM je relativno nova tudi v mednarodnem prostoru, saj je predlog pogojev, ki jih morajo mesta izpolnjevati za naziv Dojenju  prijazno mesto (Breastfeeding-and-Family-Friendly-City) objavljen leta 2016 (10 korakov).

K pobudi lahko pristopi vsako mesto, ki se obveže, da bo izpolnjevalo načela 10 korakov. S tem ko mesto prejme naziv DPM omogoča kakovost oskrbe doječih družin. Ker se večina staršev odloča za dojenje, to pošilja sporočilo, da skupnost spoštuje njihove želje in ceni prednosti dojenja za zdravje otroka, družine in skupnosti. Doječi družini prijazna skupnost je bolj zdrava in prijazna za družine vseh ras in narodnosti.

NOSD je v letu 2019 pristopil k pilotskem projektu »Dojenju  prijazna mesta». Trajnost projekta bi zagotavljala aktivna vključenost posameznih projektnih lokalnih skupnosti in sodelujočih zavodov, ki bodo med projektom pridobila znanje in motivacijo za nadaljevanje pobude ter jo bodo umeščala v svoje vire financiranja. NOSD bo tudi po končanem projektu izvajal aktivnosti izobraževanja in evalvacije pobude.

Literatura

  1. Bratanič B. Dojenju prijazne zdravstvene ustanove v Sloveniji. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, Društvo UNICEF Slovenija, Ljubljana 2005, ISBN ISBN 961-90362-7-1.
  2. World Health Organization. Protecting, promoting and supporting breastfeeding in facilities providing maternity and newborn services. Guideline. 2017. Dostopno na: https://www.who.int/nutrition/publications/guidelines/breastfeeding-facilities-maternity-newborn/en/
  3. WABA. 10. korakov. 2016. Dostopno na: https://waba.org.my/gbpf/wp-content/uploads/2016/09/Carolina-Global-Breastfeeding-Institute-Ten-Steps-to-a-Breastfeeding-Family-Friendly-Community-2016-1.pdf
  4. Slovenska fundacija za UNICEF. 2020. Prednosti dojenja. Dostopno na: https://dojenje.unicef.si/
  5. World Health Organization. Breastfeeding. 2013. Dostopno na: http://www.who.int/topics/breastfeeding/en/
  6. World Health Organization. Nutrition. Nurturing the Health and Wealth of Nations: The Investment Case for Breastfeeding. 2017. Dostopno na: https://www.who.int/nutrition/publications/infantfeeding/global-bf-collective-investmentcase.pdf?ua=1
  7. NIJZ. Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije. 2019. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/razlicni_vidiki_prehranjevanja_prebivalcev_slovenije.pdf
  8. World Health Organization. Nutrition. Globalni cilji 2025-2030. Dostopno na: https://www.who.int/nutrition/global-target-2025/discussion-paper-extension-targets-2030.pdf?ua=1
  9. UNICEF. Dostopno na: https://www.unicef.org/breastfeeding/files/UNICEF-advocacy-brief-breastfeeding-familly-friendly-policies-2019.pdf
  10. BFFC. Globalni kriteriji. Dostopno na: https://breastfeedingcommunities.org/wp-content/uploads/2019/06/BFFC-Global-Criteria_May-2019.pdf11. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Uradni list RS, št. 58/15, str.:6.

Predlog za citiranje

Tekauc Golob A. Dojenju prijazna mesta = Breastfeeding Friendly Cities. In: Tekauc Golob A, editor. Podprimo dojenje za zdravje planeta : zbornik prispevkov / 11. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, Ljubljana, 9. oktober 2020. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2020. p. 65–71.

Avtor

prim. Andreja TEKAUC GOLOB, dr. med, spec. pediatrije, IBCLC
prim.
Andreja Tekauc Golob
dr. med, spec. pediater, IBCLC

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

»Naj otrok izbira pot” je delo avtoric Gill Rapley in Tracey Murkett. Je knjižna uspešnica, ki govori o tehniki uvajanja dopolnilne hrane.
UNICEF Slovenija
Naj otrok izbira pot: Uvajanje čvrste hrane na željo otroka
Naročite svoj izvod knjižne uspešnice še danes in si zagotovite brezplačno poštnino
Preberi več

Vsebin o dojenju