Dojenju prijazni neonatalni oddelki v Sloveniji, preliminarno stanje

Strokovni članek avtorja dr. Boruta Brataniča, dr. med., specialista pediatrije. Članek govori o dojenju prijaznih neonatalnih oddelkih v Sloveniji.

Izvleček

Uvod: Zgodnje vzpostavljanje in vzdrževanje tvorbe mleka je izjemno pomembno, da lahko matere dojijo tudi nedonošene in bolne novorojenčke. Dojeni nedonošenčki, v primerjavi s formulo hranjenimi, dobijo značilne prednosti glede na zaščito otroka in izboljšanje razvojnih rezultatov. Kljub dokajšnjim razlikam med potrebami novorojenčkov na neonatalnih oddelkih v primerjavi s hospitaliziranimi v porodnišnicah ni bilo ustreznih mednarodnih navodil za optimalno laktacijo in podporo dojenju na neonatalnih oddelkih. Zato so v Kopenhagnu, marca 2009, zdravstvene strokovnjakinje iz Švedske, Norveške, Danske, Finske in Quebeka (Kanada) ustanovile Norveško in Quebeško delovno skupino, da bi se posvetile razširitvi pobude za NPP na neonatalno oskrbo. Delovna skupina je razvila enotno razširitev NPP na neonatalne oddelke (Neo-BFHI) na osnovi dokazov, ekspertnih mnenj in izkušenj pri udejanjanju NPP prakse na neonatalnih oddelkih v nordijskih in drugih državah. Pobuda za Dojenju prijazne neonatalne oddelke (DPNO) temelji na Treh vodilnih načelih, Razširjenih desetih korakih do uspešnega dojenja in na upoštevanju priporočil Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka.

Namen prispevka je prikazati trenutno stanje pred uvajanjem DPNO na slovenskih neonatalnih oddelkih ter stopnje in vrste odklonov od principov DPNO kot vodilo za ustanove in organizatorje pobude pri uvajanju novosti.

Metode in rezultati: Strukturiran vprašalnik je bil poslan 17 ustanovam, ki oskrbujejo novorojenčke v Sloveniji. Vrnjenih je bilo 13 vprašalnikov (76 % poslanih). Skupno število odpuščenih otrok iz teh oddelkov predstavlja približno polovico živorojenih v letu 2016. Odstopanja od principov DPNO so bila največja v intenzivnih enotah. Obe vrsti enot, porodnišnice in neonatalni oddelki, so najbolj odstopali pri stalnem sobivanju mater in kenguru materina oskrba. Velikost vrzeli (gap) pri obeh omenjenih pristopih je bila bistveno večja pri neonatalnih oddelkih. Na neonatalnih oddelkih prevladuje občasno izobraževanje o vodenju laktacije in dojenja. Še vedno ustanove za hranjenje uporabljajo stekleničke in cuclje in veliko manj alternativnih metod, ki so bolj ugodne za kasnejše uvajanje dojenja. Pri skupnem odstopanju od priporočenih principov DPNO je ugotovljeno 22,5 % odstopanje, ki znaša pri neonatalnih oddelkih 48 %, pri porodnišnicah pa 11 %.

Razprava in sklepi: Pred začetkom pobude za DPNO je pričakovano, da so odstopanja od principov nove pobude dokaj velika in podobna tistim iz začetka pobude za NPP v Sloveniji iz let 1998/1999. Rezultati sprejetih vprašalnikov kažejo na veliko potrebo po ustreznem izobraževanju za vodenje laktacije in dojenja na naših neonatalnih oddelkih ter na precej truda, ki ga bodo morale posamezne enote vložiti v prilagajanje rutinskih postopkov k družinam in nedonošenčkom ter bolnim novorojenčkom usmerjene oskrbe.

Ključne besede: Pobuda za Dojenju prijazne neonatalne oddelke, stanje v Sloveniji, vprašalnik, trenutno stanje, analiza odstopanja.

Uvod

Dojenje je normalen način za oskrbo novorojenčkov in malih otrok s hranili, ki jih potrebujejo za zdravo rast in razvoj, vključno s tistimi, ki so rojeni prezgodaj ali so bolni. Taki novorojenčki se morda ne bodo mogli dojiti neposredno od rojstva dalje, bodo pa lahko ob primerni podpori začeli z dojenjem, ko dozorijo (1).

Vzpostavljanje in vzdrževanje tvorbe mleka je izjemno pomembno, da lahko matere dojijo nedonošene in bolne novorojenčke. Zgodnja, sistematična in stalna podpora materam, da začno z iztiskanjem mleka iz dojk in z dojenjem takoj, ko so njihovi novorojenčki stabilni, je bistvena, ko jim pomagamo uspešno premagovati fiziološke in čustvene izzive povezane z laktacijo in dojenjem.

To je razlog za razširitev pobude Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in UNICEF-a za Novorojenčkom prijazne porodnišnice (NPP) – tudi na neonatalne oddelke. Ta (NPP), od leta 1991 po svetu razširjena pobuda, je ponudila z dokazi podprte komplete standardov za zaščito, spodbujanje in podporo dojenju v porodnišnicah. Skladnost z NPP “Desetimi koraki do uspešnega dojenja” (Deset korakov) se je izkazala za učinkovito pri podaljšanju trajanja dojenja (2). Dokazi za to izhajajo iz randomiziranih kontroliranih študij o pravilih in praksah opisanih v posameznih korakih, kakor tudi iz velike randomizirane kontrolirane študije (PROBIT študija), ki je merila učinkovitost pobude kot celote (3).

SZO/UNICEF sta leta 2009 dopolnila NPP standarde, kot zagotovilo, da bodo zdravstveni sistemi in ostala relevantna področja podprli izključno dojenje v prvih 6 mesecih in nadaljevanje dojenja do 2 let otrokove starosti ali še dalj, s pomočjo ženskam za doseganje teh ciljev trajanja dojenja v družini, družbi in na delovnih mestih (4).

Dobro je znano, da izključno in dolgotrajno dojenje izboljša zdravje mater in otrok, tako v državah v razvoju, kakor tudi v razvitih državah (3, 5). Žensko mleko je prilagojeno vrsti in vsi njegovi nadomestki se značilno razlikujejo od njega, kar pomeni, da je žensko mleko izrazito več vredna prehrana dojenčkov. Raziskava v revnejših in srednje bogatih državah je pokazala, da je neoptimalno dojenje v prvih 2 letih življenja povezano s povečanim tveganjem za zbolevanje (6).

Dojeni nedonošenčki, v primerjavi s formulo hranjenimi, dobijo značilne prednosti glede na zaščito otroka in izboljšanje razvojnih rezultatov (1). Bolj specifično, imunološke sestavine ženskega mleka ščitijo nedonošenčke pred okužbami in življenje ogrožajočimi boleznimi kot je neonatalna sepsa in nekrotizantni enterokolitis, tudi v razvitih državah (7). Te sestavine hkrati podpirajo razvoj in zorenje novorojenčkovega lastnega imunskega sistema, kar bi lahko pojasnilo nekatere pri dojenih otrocih opazovane dolgotrajne zdravstvene prednosti (5).

Prezgodnji porod in sprejem na neonatalni oddelek ima lahko pri materah negativen vpliv na njihovo samopodobo. Matere nedonošenčkov lahko občutijo, da so s prezgodnjim porodom zatajile in da je dojenje edina preostala naloga, ki jo še lahko pravilno opravijo. Dojenje opisujejo kot dejanje, ki jim daje občutek pomembnosti in jih nagrajuje z občutjem bližine ter povezanosti z njihovimi novorojenčki (8). Za te matere postane dojenje še posebno pomembno, ob čemer nujno potrebujejo pre- in ponatalno laktacijsko svetovanje.

Pogostnost nedonošenosti se v svetu glede na podatke SZO Global Action Report o prezgodnjem rojstvu “Rojen prezgodaj” povečuje (9). Vsako leto se prezgodaj rodi 15 milijonov novorojenčkov – več kot 1 na 10 živorojenih. Nedonošenost je vodilni vzrok smrti novorojenčkov. Toda smrti zaradi posledic nedonošenosti je možno zmanjšati za več kot 75 % celo brez neonatalne intenzivne oskrbe. V revnejših pogojih še vedno umira polovica otrok, rojenih pred 32. tedni nosečnosti zaradi pomanjkanja dostopnih, poceni in z dokazi podprtih intervencij kot so kenguru materina oskrba (KMO) in dojenje. Uvedba teh dokazano učinkovitih intervencij bi po oceni lahko vsako leto rešila 450.000 otrok. Za doseganje tega cilja sta nujni izobraževanje in promocija zdravja.

Več držav, tako tudi Slovenija, je razširilo pobudo za NPP na ostale zdravstvene ustanove, ki obravnavajo doječe matere in njihove otroke, kot so zdravstveni domovi in pediatrični oddelki (10). Norveška in Danska sta med nordijskimi državami prilagodili NPP Deset korakov tako, da sta upoštevali posebne okoliščine neonatalnih oddelkov ter edinstvenih potreb tja sprejetih nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov. Norveška je razvila postopke, ki so podobni tistim v porodnišnicah; večina norveških neonatalnih oddelkov je bila uspešno proglašena za “Dojenju prijazne” (Baby-friendly). V ZDA je Diane Spatz iz otroške bolnišnice v Philadelphiji izdelala prilagojen model za bolne novorojenčke: “Deset korakov za spodbujanje in zaščito dojenja pri ranljivih novorojenčkih” (11).

Take prilagoditve so bile podprte z naraščajočim številom objav, ki so kazale učinkovitost z laktacijo in dojenjem povezanih najboljših praks na neonatalnih oddelkih. Trije novejši sistematični pregledi so ugotovili pomen strokovne in vrstniške podpore, uvedbo bolnišničnih postopkov, kot je stik koža na kožo/KMO (kenguru materina oskrba) in sobivanje v sobi (rooming-in), kakor tudi uporabe učinkovitih metod za podporo mater pri začenjanju in vzdrževanju tvorbe mleka (12, 13). Pomembna tema je tudi zgodnje začenjanje dojenja, kjer je edini pogoj nedonošenčkovo stabilno klinično stanje (14).

Kljub dokajšnjim razlikam med potrebami novorojenčkov na neonatalnih oddelkih v primerjavi s hospitaliziranimi v porodnišnicah, je primanjkovalo ustreznih mednarodnih navodil za optimalno laktacijo in podporo dojenju na neonatalnih intenzivnih oddelkih. Poglavitna razlika med tema vrstama oddelkov (neonatalni oddelki ali porodnišnice) je, da večina neonatalnih oddelkov loči matere od njihovih novorojenčkov, da je na oddelkih malo prostora za matere in da zanje ni vedno poskrbljeno za stol ali posteljo ob otrokovem ležišču. Matere nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov imajo dodatno potrebo za podporo in razumevanje očetov in drugih družinskih članov, ker si želijo ostati v bolnišnici ob svojih novorojenčkih in imajo hkrati tudi psihične travme zaradi rojstva nedonošenčka ali bolnega novorojenčka (13). Zato je pomembno, da med zdravstvenim osebjem povečamo zavedanje o materinih občutkih glede dojenja in izboljšamo njihovo vodenje, spoštovanje in podporo, kakor tudi podporo nedoječim materam in materam, ki hranijo otroke z nadomestki. Ob razvijanju standardov za DPNO (Dojenju prijazni neonatalni oddelki) je potrebno upoštevati posebne potrebe teh mater in njihovih novorojenčkov.

Norveško in Quebeško delovno skupino so ustanovile v Kopenhagnu, marca 2009, zdravstvene strokovnjakinje iz Švedske, Norveške, Danske, Finske in Quebeka (Kanada), da bi se posvetile razširitvi pobude za NPP na neonatalno oskrbo. Delovna skupina je razvila enotno razširitev NPP na neonatalne oddelke (DPNO) na osnovi dokazov, ekspertnih mnenj in izkušenj pri udejanjanju NPP prakse na neonatalnih oddelkih v nordijskih in drugih državah (15).

Cilj pobude za DPNO je: razširitev in prilagoditev Desetih korakov za zaščito, spodbujanje in podporo dojenju na neonatalnih oddelkih, osnovana na programu za NPP, SZO/UNICEF-a. Odločeno je bilo, da zaradi skladnosti z originalno pobudo za NPP, razširitev na neonatalne oddelke čim bolj natančno sledi Desetim korakom in povezanim Globalnim kriterijem.

Za zagotovitev, da se bodo priporočene prakse osredotočile na spoštovanje mater, k družinam usmerjen pristop in kontinuiranost oskrbe, je delovna skupina na novo oblikovala Tri vodilna načela, ki naj bi bila osnovni princip za podporo Desetim korakom. Ta vodilna načela veljajo za vse starše, katerih dojeni ali nedojeni novorojenčki so sprejeti na neonatalne oddelke. V soglasju z NPP prilagoditev vključuje tudi popolno upoštevanje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka (Kodeks) in njegove kasnejše dodatne resolucije Skupščine svetovne zdravstvene organizacije (16).

Opozorjeno je, da je ta prilagoditev namenjena neonatalnim oddelkom, ki izvajajo različne ravni neonatalne oskrbe, od ekstremno nedonošenih in novorojenčkov z resnimi medicinskimi stanji, do zrelejših nedonošenčkov (late preterm infants), donošenih zahirančkov ter donošenih novorojenčkov, ki potrebujejo občasno ali kratkotrajno monitoriranje ali zdravstveno intervencijo.

Za vsako vodilno načelo in korak, kakor tudi za Kodeks, so bili izdelani ali prilagojeni standardi in kriteriji, ki so usmerjeni na okolje na neonatalnih oddelkih, na osebje, ki tam dela, in na matere tam hospitaliziranih novorojenčkov (15). V kratkem bo na voljo tudi slovenski prevod osnovnega dokumenta standardov in kriterijev za DPNO.

Sestavni deli DPNO so predstavljeni v spodnji preglednici (Preglednica 1).

Preglednica 1: Opis in seznam Treh vodilnih načel, Deset razširjenih korakov ter Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka kot osnovni sestavni deli DPNO (15).

Po uvodu, kjer je opisana pobuda za DPNO, so v nadaljevanju predstavljeni podatki slovenskih bolniških oddelkov, ki zdravijo nedonošenčke in bolne novorojenčke.

Namen prispevka je ugotoviti trenutno stanje na slovenskih neonatalnih oddelkih pred začetkom uvajanja novega organizacijskega načina spodbujanja in zaščite dojenja na specifični vrsti bolniških oddelkov.

Metode

Na 17 zdravstvenih ustanov z neonatalnimi oddelki v Sloveniji, kjer osebje obravnava nedonošenčke, bolne novorojenčke in njihove starše, smo poslali strukturirane vprašalnike s po 16 trditvami z izbirnimi odgovori, kjer je specifični poudarek na tematiki DPNO. Prosili smo za podatke za leto 2016. Vprašalnike so prejele vse slovenske porodnišnice in neonatalni oddelki na pediatričnih klinikah (Maribor, Ljubljana) ter Klinični oddelek za otroško kirurgijo in pediatrično intenzivno terapijo v UKC Ljubljana. Kopija vprašalnika je v prilogi tega prispevka (Priloga 1). Odgovori na posamezne trditve so bili ponderirani tako, da so bili odgovori, ki so najbolj ustrezali principom DPNO, najmanj obteženi in tisti, ki so najbolj odstopali, najbolj obteženi. Izbrana lestvica ponderiranja s ponderskimi točkami je bila od 1 (najbolj) do 4 (najmanj ustrezni odgovori).

Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovne statistične metode in prikaze na slikah.

Republiška komisija za medicinsko etiko vprašalnika ni obravnavala, ker se vprašalniki nanašajo na zbirne podatke in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov posameznih pacientk ali njihovih otrok.

Rezultati

 Do objave smo dobili vrnjenih 13 (76 %) izpolnjenih vprašalnikov od 17 odposlanih.

Od 13 vrnjenih vprašalnikov jih je 9 iz porodnišnic in 4 z neonatalnih oddelkov v porodnišnicah ali na pediatričnih klinikah (terciarna raven oskrbe). Skupno število odpuščenih novorojenčkov iz 13 omenjenih zdravstvenih ustanov (ZU) zajema približno polovico v letu 2016 rojenih otrok v Sloveniji (Preglednica 2).

Preglednica 2: Seznam ZU, ki so vrnile izpolnjen vprašalnik, in njihovi osnovni podatki za leto 2016 (N=13).

V preglednici 1 je opazen visok odstotek ob novorojenčkih hospitaliziranih mater, ki pa je v primerjavi s porodnišnicami nižji pri neonatalnih oddelkih terciarne ravni. Za vso skupino odpuščenih novorojenčkov je relativno visok odstotek odpuščenih nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov (36,2 %).

Temelj vsake od pobud za spodbujanje dojenja v ZU je ustrezno izobraženo in izurjeno osebje. Dosedanje načine in vrste izobraževanja za dojenje v ustanovah, kjer oskrbujejo nedonošenčke in bolne novorojenčke, so opisali odgovori ustanov na 11. vprašanje/trditev (Priloga 1). Del rezultatov je predstavljen v spodnji preglednici (Preglednica 3).

Preglednica 3: Podatki o izobraževanju za dojenje v ZU v letu 2016. Večina ustanov je navedla več kot en način izobraževanja.

Iz pregleda statistično neobdelanih podatkov, ki zajemajo le približno polovico vseh v letu 2016 rojenih novorojenčkov v Sloveniji in tri četrtine oddelkov, ki oskrbujejo novorojenčke, je razvidna razlika v razmerju med rednim in občasnim izobraževanjem o dojenju. V porodnišnicah, ki so v veliki večini ustanove z nazivi NPP, je več rednega kot občasnega izobraževanja, v NOIN pa je razmerje obratno.

Med odgovori na 19. trditev v vprašalniku, so ZU predstavile svoje načine hranjenja novorojenčkov, kadar ti niso dojeni. Rezultati so predstavljeni v preglednici 4 (Preglednica 4).

Preglednica 4: Načini hranjenja novorojenčkov, kjer dojenje ni mogoče ali ni zadostno, v ZU v letu 2016. Večina ustanov je navedla več kot en način dopolnilnega hranjenja.

Iz pregleda statistično neobdelanih podatkov je možno opaziti, da ZU uporabljajo več različnih metod hranjenja novorojenčkov, ko dojenje (še) ni popolnoma “utečeno”. Relativno pogosta je uporaba cucljev, ki je izrazito prevladujoča v NOIN. Od ostalih alternativnih metod hranjenja je na prvem mestu uporaba brizgalk, ki so osebju ZU najbolj priročen in povsod prisoten rekvizit, ki pa je lahko za nekatere matere neprimeren ali zbuja pri njih nelagodje.

V naslednjih dveh slikah so predstavljeni rezultati odgovorov na preostalih 16 trditev iz vprašalnika (izvzeti sta 11. in 19. vprašanje, ki sta obravnavani zgoraj). V odstotkih je prikazano odstopanje od predpisanih postopkov ali organizacijskih zahtev DPNO tako, da so trditve, ki se v celoti ujemajo s predpisanimi, ocenjene s 100 %, velikost odstopanja od predpisanih pa kažejo višine stolpcev nad 100 %. Torej višina stolpcev kaže velikost vrzeli (gap) med predpisom in dejanskim stanjem. Sliki 1 in 2 sta podlaga za analizo vrzeli (gap analysis) med predpisom in dejanskim stanjem.

Slika 1: Odstotki odstopanja od predpisanih postopkov za DPNO v 9 porodnišnicah v Sloveniji, v letu 2016. Abscisa: številke trditev (od 4 do 21) v vprašalniku (priloga 1), trditvi 11. in 19. sta obravnavani v preglednicah 3 in 4. Ordinata: odstotki velikosti vrzeli.

Višina posameznega stolpca je enaka višini oz. velikosti vrzeli.

Slika 2: Odstotki odstopanja od predpisanih postopkov za DPNO v 4 NOIN v Sloveniji, v letu 2016. Abscisa: številke trditev (od 4 do 21) v vprašalniku (priloga 1), trditvi 11. in 19. sta obravnavani v preglednicah 3 in 4. Ordinata: odstotki velikosti vrzeli.

Višina posameznega stolpca je enaka višini oz. velikosti vrzeli.

Na slikah 1 in 2 je možno opaziti, da imata obe vrsti ZU, ki obravnavata novorojenčke v Sloveniji največji vrzeli pri istih postopkih (trditev 4 in trditev 14 v vprašalniku). Gre za odstopanje pri trditvah: “4. Matere so v naši ustanovi hospitalizirane skupaj z NiBN:” in “14. NiBN, ki so dovolj stabilni, lahko na našem oddelku ostanejo stalno v stiku koža na kožo/ kenguru materina oskrba, tako dolgo in toliko krat vsak dan, kolikor si to starši želijo in so to pripravljeni ponuditi brez neupravičenih omejitev:” (NiBN: nedonošenčki in bolni novorojenci). S prostim očesom je možno opaziti tudi očitne razlike med tipom ustanov v velikosti odstopanj pri 4. in 14. trditvi, z znatno večjim odstopanjem pri NOIN.

V naslednji preglednici so povzeti rezultati vseh 18 trditev za obe vrsti ZU (porodnišnice in NOIN), ki obravnavajo novorojenčke (preglednica 5). Odgovori so točkovani/ponderirani kot je opisano v Metodah.

Preglednica 5: Skupni rezultati točkovanih/ponderiranih odgovorov ter vrzeli/odstopanja za 18 trditev v vprašalniku za 13 ZU, ki obravnavajo novorojenčke v Sloveniji, za leto 2016.

V preglednici je odstopanje/ vrzel med rezultati ZU in principi DPZU v seštevku za vse ZU 22 odstotkov. Bistveno večje od odstopanja pri porodnišnicah, ki so skoraj vse ustanove z nazivom NPP, je pri NOIN (48), ki pa so oddelki, katere najbolj zadeva pobuda DPNO.

Razprava

Pobuda za DPNO je v Sloveniji povsem na začetku, zato smo želeli s pomočjo izpolnjevanja strukturiranega vprašalnika pri vseh sedemnajstih oddelkih, kjer v državi oskrbujejo nedonošenčke in bolne novorojenčke opraviti analizo vrzeli med dejanskim stanjem in predpisanimi postopki za DPZU (gap analysis, analiza vrzeli ali odstopanja).

Podobno smo v letih 1998/1999 opravili preliminarno analizo izpolnjevanja “Desetih korakov” za NPP v vseh naših 14 porodnišnicah. Pred začetkom pobude za NPP so tedaj v povprečju vse slovenske porodnišnice izpolnjevale 77 % (razpon 44 – 99 %) zahtev “Desetih korakov” in Kodeksa (17). V povezavi s tokratno analizo bi rezultati iz leta 1998/1999 pomenili, da je bila tedanja vrzel pri izpolnjevanju zahtev za “Deset korakov” NPP in Kodeksa 23 odstotna. Kot sledi iz preglednice 5 je sedanja skupna povprečna vrzel pri izpolnjevanju zahtev za DPNO 22 % (pri NOIN 48 % in v porodnišnicah 11 %). Ob primerjavi rezultatov iz leta 1998 in 2016 pa je potrebno upoštevati, da je skupina ZU iz leta 1998 (vse slovenske porodnišnice) precej bolj homogena in drugačna, kot letošnja skupina, kjer je zastopanih 64 % vseh republiških porodnišnic in 80 % neonatalnih oddelkov za intenzivno neonatalno oskrbo (preglednica 2).

Pomemben element in temelj pri uvajanju in izvajanju novih ali vzdrževanju obstoječih postopkov spodbujanja in zaščite laktacije in dojenja (L in D) je ustrezna izobraženost osebja. Pri izobraževanju osebja na področju L in D je pri intenzivnih neonatalnih oddelkih trenutno večji del izobraževanja občasen (preglednica 3). Ko bo pobuda sprejeta in bi jo v Sloveniji začeli izvajati, bo zaželjeno, da bi bilo ob rednem izobraževanju o vodenju L in D na republiški ravni (20 urni tečaji), redno izobraževanje na tem področju tudi v ustanovah. Take so tudi izkušnje z DPNO iz sosednje Hrvaške (18). Pomanjkanje rednega izobraževanja v ustanovah je sedaj delno posledica splošnega pomanjkanja finančnih sredstev za izobraževanje in delno pomanjkanja osebja ter zato težav pri organizaciji rednega dela v času odsotnosti zaradi izobraževanja.

Pri metodah hranjenja v času, ko dojenje še ni zadovoljivo vzpostavljeno, v slovenskih ZU tradicionalno prevladuje način hranjenja po cuclju iz stekleničke (preglednica 4). To je za vzpostavljanje in nadaljevanje dojenja manj primerna izbira. Relativno malo je uporabe alternativnih tehnik hranjenja, ki terjajo več znanja in predvsem ob uvajanju tudi več časa.

Ni presenetljivo, da na slikah 1 in 2 pri odstopanju od principov DPNO vodita sobivanje in kenguru metoda nege, ki sta večinoma povezani. Stalno sobivanje matere z novorojenčkom omogoča tudi več priložnosti za izvajanje kožnega stika med obema. Iz strokovnih objav so znane prednosti obeh principov pri vzpostavljanju, spodbujanju in vzdrževanju laktacije in dojenja (19, 20), posebno pri nedonošenčkih in bolnih novorojenčkih. Zato bodo morali biti na vseh NOIN še posebej pozorni pri udejanjanju teh principov.

Tudi statistično neobdelani rezultati kažejo, da imajo porodnišnice, ki imajo skoraj vse nazive NPP, pričakovano manjša odstopanja od principov DPZU, v primerjavi z NOIN, kjer se večinoma prvič konkretno srečujejo s pobudo za DPNO.

Pred začetkom pobude za DPNO v Sloveniji ugotavljamo relativno velika odstopanja od osnovnih principov DPNO, ki so pričakovana. Vzorec 13 izpolnjenih vprašalnikov ni popoln, vendar omogoča vpogled v rutinske postopke večine slovenskih neonatalnih oddelkov. Zbrani podatki so pomembni za vsako sodelujočo ustanovo, kakor tudi za organizatorje pobude, ki z njimi lahko dobijo usmeritve za ustrezno vodenje pobude in izdelavo programa izobraževanja.

S skupnim naporom vseh zainteresiranih neonatalnih oddelkov in organizatorjev pobude lahko tudi na tem področju uspešno podpremo spodbujanje in zaščito dojenja, kot najprimernejše zgodnje hranjenje za nedonošenčke in za bolne novorojenčke. Hkrati pa z k družinam usmerjeno kontinuirano oskrbo olajšamo stiske mater in jih opolnomočimo za dobro dojenje ter samostojno oskrbo njihovih rizičnih novorojenčkov.

Sklep

Stanje pobude za DPNO v Sloveniji je pred začetkom pričakovano in z vprašalnikom pridobljeni rezultati kažejo, da bo, kakor pri pobudi za NPP in Dojenju prijazne zdravstvene ustanove, tudi pri pobudi za DPNO potrebno začeti z ustreznim izobraževanjem, ki je osnova za kasnejše prilagoditve in dopolnitve rutinskih postopkov oskrbe nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov na neonatalnih oddelkih.

Priloga

Vprašalnik za neonatalne enote in enote neonatalne intenzivne terapije (skrajšan povzetek vprašalnika)

Prosimo za podatke za leto 2016.

Naziv ustanove:

Naša ustanova, ki oskrbuje nedonošenčke in bolne novorojence (NiBN) deluje na:

• sekundarni ravni (porodnišnica)
• terciarni ravni (porodnišnica z intenzivno neonatalno enoto)
• terciarni ravni (intenzivna neonatalna enota izven porodnišnice)

Naša ustanova že ima naziv Novorojencem prijazna porodnišnica:    DA NE

1. Število vseh odpuščenih novorojencev v letu 2016:____________

2. Od teh nedonošenčkov:_______, bolnih donošenih novorojencev:__________

3. Število hospitaliziranih mater:____________

4. Matere so v naši ustanovi hospitalizirane skupaj z NiBN:

• postelja v isti sobi kot novorojenec.
• postelja v drugi sobi na neonatalnem oddelku.
• postelja v drugem delu bolnišnice (10 minut ali manj hoje do novorojenca)
• mater ne hospitaliziramo ob NiBN.

5. Naše osebje podpira matere NiBN pri hranjenju z izbrizganim materinim mlekom oz. pri dojenju:

• vedno
• občasno
• nikoli, hranimo z umetnimi pripravki.

6. Matere in/ali očetje so čim bolj zgodaj vključeni v aktivno oskrbo svojih NiBN:

• vedno
• občasno
• nikoli, sami strokovno oskrbujemo NiBN.

7. Na oddelku upoštevamo zmanjševanje hrupa, svetlobe, invazivnih posegov, ki niso indicirani, upoštevamo obdobja popolnega miru na oddelku:

• vedno
• občasno
• nikoli, oskrba NiBN ima svoje principe delovanja.

8. V naši ustanovi so možni obiski pri nedonošenčkih in bolnih novorojencih:

• vseh 24ur
• ob določenih urah v dnevu
• nikoli.

9. Načrti za laktacijo, dojenje in podporo hranjenju so vključeni v odpustnico neonatalnega oddelka ali v dokumentacijo, ko so novorojenci premeščeni na naslednjo fazo oskrbe na drug oddelek:

• vedno
• občasno
• nikoli.

10. Naša zdravstvena ustanova ima napisana Pravila o dojenju/hranjenju novorojencev, ki so javno razobešena na oddelku:             DA    NE

11. Naše osebje se udeležuje strokovnega izpopolnjevanja iz laktacije in dojenja:

• redno v ustanovi ob delu
• občasno v ustanovi ob delu
• redno na zunanjih tečajih
• občasno na zunanjih tečajih
• o dojenju se redno ne izobražujemo.

12. Naše osebje svetuje o prehrani otroka tudi materam, ki ne dojijo:

• individualno
• skupinsko
• ne svetujemo materam o prehrani.

13. Na našem oddelku imamo za matere pripravljeno strokovno gradivo o laktaciji in dojenju:                          DA    NE

14. NiBN, ki so dovolj stabilni lahko na našem oddelku ostanejo stalno v stiku koža-na-kožo/kenguru materina oskrba tako dolgo in toliko krat vsak dan, kolikor si to starši želijo in so to pripravljeni ponuditi, brez neupravičenih omejitev:

• to načelo pri nas izvajamo
• to načelo pri nas poznamo in ga delno izvajamo
• NiBN ostajajo ves čas pod nadzorom medicinskega osebja v svojih ležiščih.

15. Naše osebje materam pri vzpostavljanju laktacije in dojenja pomaga z ustreznimi informacijami ter praktično pomočjo:

• pomoč ponudijo vsem materam in se jih ob tem ne dotikajo
• pomoč ponudijo samo nekaterim materam in pomagajo z ročnim usmerjanjem mater
• nikoli ne pomagajo pri laktaciji in dojenju NiBN ker so bolniki prezahtevni za dojenje.

16. Oddelčna Pravila o dojenju opisujejo, da novorojenci na neonatalnem oddelku razen materinega mleka (pri dojkah ali izbrizganega) ne prejemajo druge tekočine ali hrane, razen v primeru sprejemljivih oz. nujnih medicinskih razlogov:

• NiBN so vedno hranjeni z dojenjem ali izbrizganim materinim mlekom, če ni medicinske kontraindikacije
• NiBN so občasno hranjeni z dojenjem ali z izbrizganim materinim mlekom, sicer prejemajo otroško formulo
• NiBN so zaradi svojih medicinskih problemov vedno hranjeni s specialnimi formulami.

17. Na našem neonatalnem oddelku so matere in novorojenci lahko skupaj brez omejitev razen, kadar so prisotni opravičljivi razlogi za njihovo ločitev: DA    NE

18. V Pravilih o dojenju na neonatalnem oddelku je napisano, da so novorojenci, ki so sposobni posesati nekaj mleka iz dojk, dojeni po želji ali delno po želji (odvisno od njihovih sposobnosti):

                                       DA    NE     Nimamo pravil o dojenju

19. Katere od spodaj navedenih metod hranjenja uporablja, priporoča in uči starše zdravstveno osebje na vašem neonatalnem oddelku, dokler ni vzpostavljeno dojenje:

• steklenička in cucelj
• hranilna sonda
• skodelica
• žlička
• brizgalka
• kapalka

20. Matere pri nas dobijo informacije o tem kako in kje lahko dobijo podporo, če potrebujejo pomoč pri hranjenju njihovih novorojencev po povratku domov:

                                       DA    Občasno           Nikoli

21. Bolnišnica, vključno z neonatalnim oddelkom, ne sprejema daril, neznanstvene literature, gradiv ali opreme, denarja ali podpore za izobraževanje ali dogodkov na oddelku organiziranih od proizvajalcev ali trgovcev z nadomestki materinega mleka, stekleničkami, cuclji ali dudami:

• zgornje priporočilo upoštevamo v celoti
• zgornje priporočilo upoštevamo delno                        
• zgornje priporočilo ne upoštevamo, ker primanjkuje denarja za izobraževanje.