Ekološke posledice ne-dojenja

Ekološke posledice ne-dojenja

Članek Adriana Cattanea, upokojenega epidemiologa iz Inštituta za zdravje mater in otrok v Trstu.

Hranjenje z mlečno formulo povzroča škodo okolju in prispeva k globalnemu segrevanju. Zaradi obsežnega območja, potrebnega za vzrejo goveda in ocenjenih 4700 litrov vode, potrebnih za proizvodnjo 1 kg mleka v prahu, pušča mlečna formula pomembne ekološke odtise na kopnem in v vodah. Proces od kmetije do prodaje formule je zelo energijsko potraten (z uporabo energije, ki večinoma izvira iz neobnovljivih virov) in onesnaži tla, zrak in vodo z velikimi količinami kemičnih ostankov in milijoni ton odpadkov (kovina, plastika, papir). Večina teh odpadkov se ne reciklira ali ponovno uporablja, ampak se odvrže na odlagališča ali sežge/upepeli, s posledično emisijo stranskih produktov, ki so škodljivi za ljudi in za okolje.

Proizvodnja in poraba mlečne formule ima tudi pomemben ogljični odtis, povezan z industrijskimi procesi, s prevozom (milijarde kilometrov za transport – med celinami in znotraj držav – surovin, sestavin, surove formule, pakirane formule in vseh orodij, ki so potrebna za proizvodnjo in porabo) ter z ravnanjem z odpadki. Proizvodnja 1 kg formule proizvede približno 4 kg toplogrednih plinov, izmerjenih v ekvivalentih ogljikovega dioksida (CO2), ki se oddajajo v ozračju. Količina toplogrednih plinov, ki jih je leta (1) 2016, v glavnem za uporabo formule za malčke, oddajalo 10 azijskih držav, vključno s Kitajsko, je bila enaka količini več kot 14 milijard kilometrov, ki bi jih prevozil povprečni potniški avtomobil v ZDA. V primerjavi s hranjenjem z mlečno formulo je bil ekološki odtis dojenja ocenjen kot (2) 40 %, 53 %, 43 % oziroma 46 % nižji v Združenem kraljestvu, na Kitajskem, v Braziliji in Vietnamu.(3)

Potrebni so nujni ukrepi za zmanjševanje hranjenja z mlečno formulo in povečanje stopnje dojenja. Za dosego tega so tri glavne strategije:

  • Celovito in učinkovito izvajanje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka.
  • Spodbujanje politik in programov za dojenje z ustreznimi proračuni.
  • Univerzalna pokritost visokokakovostnih novorojenčku in dojenčku prijaznih pobud v bolnišnicah, skupnosti, lekarnah in  univerzah.

  1. https://www.bpni.org/report/Carbon-Footprints-Due-to-Milk-Formula.pdf
  2. https://www.bpni.org/wp-content/uploads/2018/11/Green-Feeding-RC-Carbon-Footprint-10-Asian-Countries.pdf
  3. Karlsson et al. The carbon footprint of breastmilk substitutes in comparison with breastfeeding. J Clean Prod 2019:10;436-45

Cattaneo A. Ekološke posledice ne-dojenja = The Ecological Footprint of not Breastfeeding. In: Tekauc Golob A, editor. Podprimo dojenje za zdravje planeta : zbornik prispevkov / 11. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, Ljubljana, 9. oktober 2020. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2020. p. 81–84.

Avtor

UNICEF NOSD logo
Adriano Cattaneo
dr. med., epidemiolog

Vam je vsebina všeč? Delite jo:

Naj otrok izbira pot

Knjižna uspešnica

Terminološki slovar laktacije in dojenja

NOSD novice

e-novice
Prijavite se na naše e-novice

Za prijavo na e-novice v obrazec vpišite svoj e-naslov in pošiljali vam bomo najbolj brane vsebine o dojenju.

Najbolj brano

Najbolj brane vsebine