Izkušnje slovenskih mater z izbrizgavanjem mleka

Strokovni članek avtoric Brigite Zabret in Renate Vettorazzi. Članek govori o izkušnjah slovenskih mater z izbrizgavanjem mleka.

Izvleček

Izhodišča: Mnogokrat zagotavlja izbrizgavanje materinega mleka fiziološko in čustveno povezanost z otrokom. Sposobnost izbrizgavanja mleka je dragocena pri podpiranju dojenja. V smernicah je zapisano, da bi se moralo vse matere naučiti ročnega izbrizgavanja mleka. Namen raziskave je bil ugotoviti in razumeti izkušnje mater v povezavi z izbrizgavanjem mleka.

Metode dela: V raziskavi je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik, ki je bil namenjen materam, ki so imele izkušnjo z izbrizgavanjem mleka ter otroka starega, do 12 mesecev.

Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 131 mater. Več kot polovica mater je prvič izbrizgala mleko v prvem tednu po porodu. Najpogostejši razlog za izbrizgavanje mleka je bil spodbujanje tvorbe mleka. Tri četrt mater je izčrpavalo mleko izključno s prsno črpalko. Več kot polovici mater je bilo izbrizgavanje mleka občasno boleče, slaba polovica mater bi se pri naslednjem otroku zopet odločila za izbrizgavanje.

Razprava in sklepi: Raziskave, ki so nastale v tujini in pri nas, prikazujejo, da obstaja mnogo razlogov za izbrizgavanje mleka. Rezultati raziskave kažejo potrebo po boljši zdravstveni vzgoji mater in njihovih družin.

Ključne besede: izbrizgavanje materinega mleka, prsne črpalke, ročno izbrizgavanje, izčrpavanje mleka, izkušnje mater

Uvod

Človeško mleko je specifične vrste in vsi nadomestni hranilni pripravki se od njega zelo razlikujejo, kar naredi človeško mleko edinstveno, superiorno za hranjenje dojenčka. Človeško mleko ni enotna telesna tekočina, ampak se spreminja. Prednje mleko se razlikuje od zadnjega mleka in kolostrum je izrazito drugačen od prehodnega in zrelega mleka. Mleko se spreminja s časom dneva in med potekom laktacije⁽¹⁾. Na sestavo materinega mleka vplivajo genetski in okoljski dejavniki, spol dojenčka, okužbeni status in tudi življenjski stil matere, vključno z njenimi prehranskimi navadami⁽²⁾.

Dojenje naj bi bila norma za hranjenje dojenčka⁽³⁾. Samo v izjemnih okoliščinah se lahko materino mleko šteje kot neprimerno za otroka. Za tistih nekaj zdravstvenih situacij, kjer se dojenčki ne morejo ali ne smejo dojiti, so možne alternative: izbrizgano mleko lastne matere, humano mleko iz mlečne banke ali mlečna formula⁽⁴⁾.

Izbrizgavanje mleka je, preprosto rečeno, način odvzema mleka iz dojk brez sesanja dojenčka in po mnenju številnih strokovnjakov predstavlja najprimernejši način, s katerim lahko dojenčku ponudimo edinstvene koristne sestavine materinega mleka, ko neposredno dojenje ni primerno in/ali izvedljivo^(3,5). Raziskave ugotavljajo, da matere pogosto izbrizgavajo svoje mleko kot način nadomeščanja in/ali podpore dojenju, saj jim omogoča doseganje zastavljenih ciljev dojenja⁽⁵⁾. Sposobnost izbrizgavanja je dragocena pri podpiranju dojenja, saj izbrizgavanje mnogokrat zagotavlja fiziološko in čustveno povezanost z otrokom. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi se morale vse matere naučiti izbrizgavati mleko, da vedo, kaj storiti, ko se pojavi potreba po tem⁽³⁾. Priporočeno je tudi, da se matere naučijo ročnega izbrizgavanja mleka med bivanjem v porodnišnici. Poleg ročnega izbrizgavanja mleka zagotavljajo prsne črpalke alternativni način izbrizgavanja mleka materam, ki želijo mleko izbrizgavati na način, ki zaradi znatnega razvoja tehnologije prsnih črpalk po 50. letih 20. stoletja postaja vse bolj izvedljiv in dostopen⁽⁶⁾.

Izbrizgavanje materinega mleka in hranjenje s stekleničko je kakovostno drugačna izkušnja kot dojenje. Kljub temu pa hranjenje otroka z izbrizganim mlekom prinaša veliko koristi, saj je hranilna sestava mleka boljša za dojenčke v primerjavi z mlečnimi formulami⁽⁷⁾. Izbrizgavanje mleka pride v poštev, tudi ko je potrebna večja količina mleka, bodisi ker se dojenček ne podoji dovolj, podoji niso dovolj pogosti ali pa zaradi kakšnega drugega razloga. Idealno bi bilo, da je izbrizgavanje mleka začasen, včasih pa tudi dlje časa trajajoč ukrep za povečanje količine mleka, dokler dojenček, ne razvije sposobnosti učinkovitega dojenja. V preteklosti je bil glavni razlog za uporabo prsne črpalke pri izbrizgavanju mleka hranjenje nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov⁽⁵⁾. Danes so med dojenčke, ki se ne morejo neposredno dojiti, vključeni nedonošenčki, dojenčki, ki so ogroženi zaradi prirojenega stanja, npr. razcep ustnice in dlesni, ter dojenčki, ki zavračajo dojke⁽⁸⁾.

Namen raziskave je bil ugotoviti in razumeti izkušnje mater v povezavi z izbrizgavanjem mleka.

Metode dela

Uporabljena je bila raziskovalna paradigma mešanih metod. Za raziskavo smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik. Skupno je zajemal vprašanja, ki so bila odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Vseboval je 54 vprašanj in je bil dostopen v elektronski obliki. Večina vprašanj je bila namenjena vsem sodelujočim, nekaj vprašanj pa so matere lahko reševale le, če so izpolnjevane pogoje. Spletno anketiranje je potekalo mesec dni, od 11. februarja do 11. marca 2019 s pomočjo spletnega orodja EnKlikAnketa (1KA). Celotno anketo je rešilo 131 mater.

Za obdelavo kvantitativnih podatkov je bila uporabljena opisna statistika. Odprto vprašanje, v katerem smo zbirali podatke o izkušnjah z izbrizgavanjem, smo analizirali s pragmatičnim pristopom tematske analize, in sicer na način, da sta avtorici večkrat prebrali odgovore, jih ločili v pomenske enote, pomenske enote kodirali in jih opisno združili v teme.

Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Vzorec so predstavljale matere, ki so imele izkušnjo z izbrizgavanjem mleka in so imele otroka, mlajšega od dvanajstih mesecev. Ta starostna meja otroka je bila določena zaradi aktualnosti in relevantnosti odgovorov mater.

Vse sodelujoče mame so bile seznanjene z namenom in potekom raziskave, analizo podatkov in objavo rezultatov. Zagotovljeno je bilo prostovoljno in anonimno sodelovanje. Pri izvajanju smo sledili načelom Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in načelom dobre raziskovalne prakse.

Rezultati

Povprečna starost matere ob anketiranju je bila 30 let (min 20, max 43). Povprečna starost otroka ob anketiranju pa je bila 6 mesecev (min 1, max 12). Drugi demografski podatki so prikazani v Tabeli 1.

Večina mater si je prvič izbrizgala mleko od 2 dni do 1 mesec po porodu. Matere so si najpogosteje izbrizgavale mleko s prsno črpalko (Tabela 2). Tretjina mater je izbrizgano mleko uporabila za vse otrokove obroke.

V Tabeli 3 lahko vidimo glavne razloge za izbrizgavanje mleka. Matere so lahko izbrale več možnih odgovorov. Najpogostejša odgovora sta bila spodbujanje tvorbe mleka in zdravstveni razlogi matere.

Izmed vseh otrok, ki so bili del raziskave, je bilo 13 nedonošenčkov, od tega je bilo 5 otrok dojenih od rojstva naprej, 8 otrok pa nedojenih. Matere teh 8 otrok so izbrizgavale mleko s pomočjo prsne črpalke, mleko so izbrizgavale vsak dan. V Tabeli 4 je prikazan čas prvega izbrizgavanja.

Več kot polovici mater je bilo izbrizgavanje mleka občasno boleče. Dobra polovica mater bi izbrizgavanje mleka priporočila prijateljici. Slaba polovica mater bi se pri naslednjem otroku odločila za izbrizgavanje mleka (Tabela 5).

Tematsko smo analizirali odgovore na odprto vprašanje. Opazili smo več prevladujočih tem. Teme so bile sledeče: neprijetna izkušnja, »Naporno, časovno potratno in občasno stresno.«,  izbrizgavanje mleka je zamudno opravilo, »Dolgotrajno in utrujajoče … Vzame mi ogromno časa in energije.«, požrtvovalnost mater, »Vse skupaj je utrujajoče, se pa seveda potrudiš in za svojega otroka narediš vse, samo da bi dobro napredoval.«,  pomaga pri doseganju ciljev, »Dokler otrok ni dovolj močno sesal, je bila to nepogrešljiva stvar. Brez črpanja nama verjetno ne bi uspelo kasneje preiti na izključno dojenje.«, premalo spodbude s strani zdravstvenih delavcev, »V porodnišnicah so zelo proti črpanju mleka, kar pa ni prav.«, obžalovanje mater zaradi pomanjkanja znanja, »Prej bi se mogla bolje pozanimati o izbrizgavanju mleka, prijemih, različnih črpalkah …«.

Razprava

Z raziskavo smo želeli dognati in razumeti izkušnje mater z izbrizgavanjem mleka. Sodelovalo je 131 mater, ki imajo otroka, mlajšega od 12 mesecev, in imajo izkušnjo z izbrizgavanjem mleka. Povprečna starost matere je bila 30 let, povprečna starost otroka je bila 6 mesecev. Večinoma so imele vaginalni porod, večina otrok je bila rojena med 38. in 42. tednom gestacijske starosti. Največ žensk je rodilo v ljubljanski porodnišnici, večina ima enega otroka, so poročene ali pa živijo v zunajzakonski skupnosti. Tri četrtine jih je zaposlenih, več kot polovica jih ima visoko stopnjo izobrazbe. 

70% mater je prvič izbrizgala mleko v prvem tednu po porodu, po enem mesecu jih je pričelo izbrizgavati le slaba desetina. V raziskavi, ki so jo izvedli Labiner-Wolfe in sodelavci⁽⁷⁾, so zabeležili podoben rezultat: več kot polovica mater je prvič izbrizgala mleko v prvem tednu po porodu.

V raziskavi je sodelovalo 13 mater nedonošenčkov, izmed teh jih 8 ni dojilo. Le ena mati je izbrizgala mleko v obdobju 1–6 ur po porodu, dve materi sta to storili v obdobju 7–24 ur po porodu, pet mater pa v obdobju 25–48 ur po porodu. Kljub majhnemu številu vključenih mater z nedonošenčki, opazimo prakso, ki ni skladna s smernicami, ki jo priporočajo Parker in sodelavci, da je najbolj optimalno, če se izbrizgavanje prične v prvi uri po porodu in najkasneje 6 ur po porodu^{(9, 10)}.

Tri četrt mater je izbrizgavalo mleko izključno s prsno črpalko, ena petina mater je kombinirala ročno izbrizgavanje in izbrizgavanje s prsno črpalko, druge pa so izbrizgavale mleko le ročno. V raziskavi, ki sta jo opravila Clemons in Amir ⁽¹¹⁾, je več kot polovica mater uporabljala električno prsno črpalko, ena četrtina mater je uporabljala ročno prsno črpalko, nekaj mater je mleko izbrizgavalo ročno (9%), zelo malo mater pa je kombiniralo ročno izbrizgavanje in uporabo prsne črpalke (4%). V raziskavi Labiner-Wolfe in sodelavci⁽⁷⁾ so ugotovili, da je bila najpogostejša metoda izbrizgavanja mleka črpanje mleka s pomočjo električne prsne črpalke, druga najpogostejša metoda pa je bilo črpanje s pomočjo ročne prsne črpalke.

Prvih pet razlogov za izbrizgavanje mleka je bilo spodbujanje tvorbe mleka, zdravstveni razlogi matere, možnost da nekdo drug nahrani otroka, zdravstveni razlogi otroka in zaloga mleka. Podobni rezultati so bili zaznani tudi v tujih raziskavah. Labiner-Wolfe in sodelavci⁽⁷⁾ so v svoji raziskavi izvedeli, da so matere izbrizgavale mleko, da je imel nekdo drug možnost, da nahrani otroka, da je obstajala rezervna zaloga mleka in da s o uporabili mleko za mešanje z gosto hrano. V raziskavah, ki so jo izvedli Bai in sodelavci⁽⁶⁾ in Clemons in Amir⁽¹¹⁾, so dognali, da so matere kot najpogostejši razlog za izbrizgavanje mleka navedle vrnitev na delo. V raziskavi Felice in sodelavci⁽¹²⁾ so matere kot razloge za izbrizgavanje mleka navedle: vzpostavitev zaloge mleka, uporaba mleka za mešanje z gosto hrano ter možnost, da nekdo drug nahrani otroka z materinim mlekom. V raziskavi Jiang in sodelavci⁽⁵⁾ so matere navedle, da so izbrizgavale mleko v času hospitalizacije zaradi prepolnih dojk (66,8%), težav pri pristavljanju k dojki ali otrokove zavrnitve sesanja (55,7%) ter po priporočilu drugih (35,9%). V času 6. tedna po porodu so matere izbrizgavale mleko zaradi prevelike količine mleka (58,3%) ter za shranjevanje mleka (38,0%). V raziskavi Clemons in Amir⁽¹¹⁾ je 82,3 odstotka udeleženk povedalo, da vse izbrizgano mleko ni bilo vedno namenjeno hranjenju otroka, saj so nekatere matere izbrizgavale mleko zaradi prepolnih dojk, prevelike zaloge mleka, matere so si izbrizgale mleko, da so sprostile napetost dojk, zaradi mastitisa, ker je otrok odklonil hranjenje po steklenici ali pa mleko ni bilo več dobro za zaužitje.

Veliko mater je vztrajalo pri izbrizgavanju mleka zato, da bi jim uspelo preiti na izključno dojenje. Imele so željo, da bi bil otrok hranjen z materinim mlekom. Izbrizgavanje mleka se jim je zdelo koristno, saj jim je to predstavljalo možnost, da je nekdo drug nahranil otroka v njihovi odsotnosti. Matere so navedle, da so potrebovale nekaj časa, da so osvojile pravilno tehniko izbrizgavanja mleka. Nekaj mater pa je dodalo, da njihovo izbrizgavanje ni bilo uspešno. Matere so imele pozitivne izkušnje z izbrizgavanjem mleka (zadovoljstvo, navdušenje) ter negativne izkušnje (bolečina, frustracija, napor).

Sklepi

Pomen materinega mleka za hranjenje novorojenčka in dojenčka je splošno znan. Materino mleko daje prvih šest mesecev po otrokovem rojstvu vse potrebne hranilne snovi za njegovo rast in razvoj. Pri hranjenju z materinim mlekom je najbolj znano in splošno sprejeto dojenje. Izbrizgano materino mleko je lahko uporabno tako za zdrave matere in dojenčke kot tudi za tiste, ki se soočajo z raznimi težavami. Vsi otroci se ne morejo neposredno dojiti na dojki. Takrat je optimalno, da mati izbrizgava svoje mleko, saj s tem otroku zagotavlja svoje mleko, pomaga pri vzpostavljanju vezi med materjo in otrokom in lahko pomaga pri kasnejši vzpostavitvi dojenja, če je možno. Izbor najprimernejše metode izbrizgavanja mleka je odvisen od različnih dejavnikov, bodisi od časa, ki je minil od poroda, bodisi od razloga matere, zakaj bo izbrizgavala mleko, ter od individualnih namenov in potreb matere in otroka. Iz naše raziskave je razvidno, da so matere dobile premalo informacij o izbrizgavanju mleka in da si želijo več informiranja o tem. Ker je izbrizgavanje mleka priučen postopek, lahko pri tem veliko storijo zdravstveni delavci. Znati morajo primerno svetovati, pristopiti do matere in njenih bližnjih ter jim dati pozitivno podporo. Ker zdravstveni delavci delujejo v najrazličnejših okoljih, imajo možnost, da so zagovorniki dojenja oz. kadar dojenje ni možno hranjenja z izbrizganim mlekom.

Literatura

1. Anatolitou F. Human milk benefits and breastfeeding. J Pediatr Neonat Individual Med 2012; 1(1): 11–8. doi: 10.7363/010113.
2. Bravi, F, Wiens, F, Decarli A, Dal Pont A, Agostoni C, Ferraroni M. Impact of maternal nutrition on breast-milk composition: a systematic review. Am J Clin Nutr 2016; 104(3): 646–62. doi: 10.3945/ajcn.115.120881.
3. Khatoon S, Begum T, Begum N. Expression of breast milk – an update. J Shaheed Suhrawardy Med Coll 2012; 4(2): 62–4.
4. WHO – World health organization. Global strategy for infant and young child feeding. Geneva: World Health Organization, 2003: 1–30.
5. Jiang B, Hua J, Wang Y, Fu Y, Zhuang Z, Zhu L. Evaluation of the impact of breast milk expression in early postpartum period on breastfeeding duration: a prospective cohort study. BMC Pregnancy Childbirth 2015; 15(1): 1–13. doi: 10.1186/s12884-015-0698-6.
6. Bai DL, Fong, DY, Lok KY, Wong, JY, Tarrant M. Practices, predictors and consequences of expressed breast-milk feeding in healthy full-term infants. Public Health Nutr 2016, 20(3): 492–503. doi: 10.1017/S136898001600241X.
7. Labiner-Wolfe J, Fein SB, Shealy KR, Wang C. Prevalence of breast milk expression and associated factors. Pediatrics 2008; 122(2): 63–8. doi: 10.1542/peds.2008-1315h.
8. Kent JC, Prime DK, Garbin CP. Principles for maintaining or increasing breast milk production. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 2012; 41(1): 114–21. doi: 10.1111/j.1552- 6909.2011.01313.x.
9. Parker LA, Sullivan S, Krueger C, Mueller M (2015). Association of timing of initiation of breastmilk expression on milk volume and timing of lactogenesis stage II among mothers of very low-birth-weight infants. Breastfeed Med 10(2): 84–91. doi: 10.1089/bfm.2014.0089.
10. Parker MG, Melvin P, Graham DA, Gupta M, Burnham LA, Lopera AM, et al. Timing of First Milk Expression to Maximize Breastfeeding Continuation Among Mothers of Very Low-Birth-Weight Infants. Obstetrics & Gynecology 2019; 133(6): 1208-15.
11. Clemons SN, Amir LH (2010). Breastfeeding women’s experience of expressing: a descriptive study. J Hum Lact 26(3): 258–65. doi: 10.1177/0890334410371209.
12. Felice JP, Geraghty SR, Quaglieri CW, Yamada R, Wong AJ, Rasmussen KM (2016). ”Breastfeeding” but not at the breast: Mothers’ descriptions of providing pumped human milk to their infants via other containers and caregivers. Matern Child Nutr 13(3): 1–9. doi: 10.1111/mcn.12425.

Predlog za citiranje

Zabret B., Vettorazzi R. Izkušnje slovenskih mater z izbrizgavanjem mleka = Experiences of Slovenian mothers with breast milk expression. In: Tekauc Golob A, editor. Podprimo dojenje za zdravje planeta : zbornik prispevkov / 11. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, Ljubljana, 9. oktober 2020. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2020. p. 109–121.