Komunikacija medicinskih sester z doječimi materami pri vzpostavitvi dojenja

Komunikacija medicinskih sester z doječimi materami pri vzpostavitvi dojenja

Strokovni članek avtoric Nine Kolar, pred. Ivanke Limonšek in Andreje Doberšek. Članek je napisan na temo komunikacije medicinskih sester z doječimi materami pri vzpostavitvi dojenja. Prispevek temelji na diplomskem delu študentke VZSCE Nine Kolar z naslovom Izkušnje doječih mater s komunikacijo z medicinskimi sestrami pri vzpostavitvi dojenja v porodnišnici.

Povzetek

Uvod: Dojenje je naravni proces, a vendar je to spretnost, ki se jo je potrebno naučiti. Pri tem ima pomembno vlogo komunikacija medicinske sestre, ki je prisotna pri vzpostavljanju dojenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izkušnje doječih mater s komunikacijo z medicinskimi sestrami pri vzpostavitvi dojenja.

Metoda: V raziskavi smo uporabili metodo deskripcije, osrednji del pa je predstavljala kvantitativna metoda – metoda spraševanja (anketa). Za instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Uporabili smo neslučajnostni, priročni vzorec, v katerega smo vključili 50 otročnic, ki so rodile na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor. Podatke smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2013.

Rezultati: Ugotovili smo, da so matere zelo zadovoljne s komunikacijo medicinskih sester, saj jo je 66 % ocenilo kot zelo dobro in 30 % kot dobro. 96 % mater meni, da so medicinske sestre dovolj hitro prepoznale začetne težave pri dojenju. 84 % anketiranih je poročalo, da so si medicinske sestre vzele čas in jim prisluhnile. Kar 98 % mater meni, da ima komunikacija velik pomen pri vzpostavitvi dojenja in 84 %, da je komunikacija vplivala na vzpostavitev dojenja.

Razprava in sklep: V raziskavi smo ugotovili, da medicinske sestre zelo dobro prepoznajo začetne težave, materam prisluhnejo ter jim posredujejo koristne nasvete. Medicinskim sestram je mar za čustva, potrebe, želje in pričakovanja mater. Pomagajo jim z demonstracijo in besedami. Materam dajo občutek, da niso same, dajejo jim motivacijo, večajo samozavest in jih opogumljajo. V mariborski porodnišnici so matere zelo zadovoljne z zdravstvenimi delavci in njihovo komunikacijo.

Ključne besede: dojenje, novorojenček, matere, komunikacija, vloga medicinske sestre

Uvod

Sodobne matere so dokaj izobražene in imajo oblikovana stališča in vrednostni sistem, kar pomeni, da se mora medicinska sestra potruditi pri predaji informacij. Potrebna je metoda prepričevanja, torej podajanje argumentiranih podatkov o tem, zakaj je dojenje najbolj zdrav in enostaven način prehranjevanja ter kaj s tem pridobi novorojenček (Hoyer, 1998). S strokovnim pristopom v komuniciranju lahko ljudi opogumimo, jih motiviramo, dvignemo njihovo samozavest in obratno, lahko jim vse to vzamemo. Zdravstveni delavci smo naučeni, da iščemo težave in jih odpravljamo. Pri tem pa je izjemno pomembno, kako bomo to v odnosu s pacientom izvedli, kakšna sporočila bomo pustili. Dobra komunikacija pomeni spoštovanje sogovornikovih misli, prepričanj in kulturnih navad (Prebil, et al., 2009). Materam ne narekujemo, kaj naj delajo, in jih ne silimo v določena dejanja; prav tako matere ne potrebujejo vedno praktične pomoči pri dojenju oziroma odgovorov na konkretna vprašanja. Včasih želijo le pogovor in mnenje in tako se izkaže, da pravzaprav ne potrebujejo nasveta. Mnogokrat od strokovnih delavcev pričakujejo le, da jim prisluhnemo, jih pomirimo, potolažimo in spodbudimo (Prebil, et al., 2009). Pri komunikaciji s starši moramo izhajati iz predpostavke, da ima vsakdo pravico do svojih misli, čustev, stališč in ravnanja. Spoštovanje nekoga kot osebe je predpogoj sprejemanja in profesionalnega odnosa. Mati ima pravico, da se odloča v skladu s svojimi sposobnostmi, vrednotami in načeli, ne moremo in ne smemo je siliti v to, da bi dojila tako dolgo in na tak način, kot bi bilo priporočljivo. Skušamo odstranjevati ovire, ki preprečujejo, da bi matere dojile, kot želijo (Dobnik Renko, 2007). Pomembno je, da si pridobimo zaupanje matere, da dobi občutek varnosti in nam lahko zaupa svoje težave. Ko ji prisluhnemo, vidimo, v kakšni situaciji je, in na podlagi njene težave izberemo, katera informacija ji bo najbolj pomagala. Ne smemo pa ji posredovati preveč informacij naenkrat, saj bi lahko postala zmedena in bi pozabila na najpomembnejše (World Health Organization, 2009). Zelo pomembno je, da zna svetovalec mater opogumiti, jo razumeti in ji predstaviti različne možne načine reševanja problema (Drame & Rancinger, 2008).

Metode

Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Za potrebe empiričnega dela je bila zbrana strokovna literatura iz knjižnice in iz podatkovnih baz COBISS, CINAHL in COCHRANE. Uporabljene so bile ključne besede v slovenskem jeziku (komunikacija, dojenje, komuniciranje v zdravstvu, medicinska sestra) in v angleškem jeziku (communication, breastfeeding, communication in health care, nurse). Za izvedbo raziskave smo uporabili strukturiran instrument v obliki anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil pripravljen na osnovi pregleda domače in tuje strokovne literature (Bratanič, 2016; Dobnik Renko, 2006 in 2007; Hoddinott, 2014; Hoyer, 2005 in 2009). Anketa je bila sestavljena za doječe matere, ki so rodile na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor in je vsebovala vprašanja zaprtega tipa. Uporabili smo neslučajnostni, priložnostni vzorec. V anketnem vprašalniku niso bili razkriti osebni podatki anketiranca – s tem smo zagotovili anonimnost in varovanje identitete anketirane osebe. Pred izvedbo raziskave smo pridobili soglasje za raziskovanje s strani raziskovalnega okolja in individualni pristanek posameznega anketiranca. Pridobljeni podatki so varovani. Anketiranim je bila zagotovljena pravica do neškodovanja, pravica do polne pojasnitve, pravica do samoodločbe, pravica do zasebnosti, anonimnosti ter zaupnosti, skladno s Kodeksom etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2014).

Rezultati

Graf 1: Način pomoči medicinskih sester pri vzpostavitvi dojenja

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 1 prikazuje, na kakšen način so medicinske sestre doječim materam pomagale pri vzpostavitvi dojenja. Največ anketirank (44, 88 %) je odgovorilo, da so si medicinske sestre vzele čas in jim s pogovorom ter demonstracijo dale koristne nasvete. 5 anketirank (10 %) je odgovorilo, da so jim medicinske sestre dojenje na hitro obrazložile, saj niso imele časa, in 1 anketiranka (2 %) je odgovorila, da ji medicinske sestre niso pomagale pri vzpostavitvi dojenja. 

Graf 2: Kako so si medicinske sestre vzele čas in materam prisluhnile

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 2 prikazuje, ali so si medicinske sestre vzele čas in prisluhnile materam. Največ anketirank je odgovorilo, da so si medicinske sestre vzele čas in jim prisluhnile – 42 anketirank (84 %), 6 anketirank (12 %) je odgovorilo, da so si medicinske sestre vzele čas, vendar mislijo, da jih niso aktivno poslušale, in 2 anketiranki (4 %) sta odgovorili, da si medicinske sestre niso vzele časa, da bi jim prisluhnile.

Graf 3: Razumevanje materinih čustev, potreb, želja in pričakovanj

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 3 prikazuje, ali so mnenja, da so medicinske sestre razumele njihova čustva, potrebe, želje in pričakovanja. Največ anketirank je odgovorilo, da so bile medicinske sestre zelo razumevajoče (41 anketirank, 82 %), 8 anketirank (16 %) je odgovorilo z da, vendar so jih le delno razumele, in 1 anketiranka (2 %) je odgovorila, da medicinske sestre niso pokazale zanimanja.

Graf 4: Odziv medicinskih sester na materine besede

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 4 prikazuje, na kakšen način so se medicinske sestre odzvale na materine besede. Največ anketirank je odgovorilo, da so se medicinske sestre pozitivno odzvale na njihove besede in da so jim dale veliko koristnih napotkov – 47 anketirank (94 %). 1 anketiranka (2 %) je odgovorila, da so se medicinske sestre odzvale nekoliko zmedeno, da niso vedele, kako in kaj bi odgovorile, 1 anketiranka (2 %) je odgovorila, da so medicinske sestre ignorirale njene besede, in 1 anketiranka (2 %) je podala svoje mnenje: »Odvisno, katera sestra.«

Graf 5: Pohvala matere pri pravilni pristavitvi novorojenčka k prsim

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 5 prikazuje, ali so medicinske sestre pohvalile matere, ko jim je uspelo pravilno pristaviti novorojenčka k prsim. 44 anketirank (88 %) je odgovorilo, da so jih medicinske sestre pohvalile, in 6 anketirank (12 %), da jih niso pohvalile, ko jim je uspelo pristaviti novorojenčka k prsim.

Tabela 1: Svetovalne tehnike in spretnosti medicinskih sester

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Tabela 1 prikazuje, ali so bile matere deležne svetovalnih tehnik in spretnosti medicinskih sester. 24 anketirank (48 %) je bilo vedno informiranih, 11 anketirank (22 %) pogosto in 2 anketiranki (4 %) nista bili nikoli informirani. 28 anketirank (56 %) je odgovorilo, da so jih medicinske sestre vedno poslušale, 14 anketirank (28 %), da so jih zelo pogosto poslušale, 7 anketirank (14 %), da so jih pogosto in 1 anketiranka (2 %), da je nikoli niso poslušale. 19 anketirank (38 %) je odgovorilo, da so vedno bila postavljena odprta vprašanja, 17 anketirank (34 %) je odgovorilo zelo pogosto, 8 anketirank (16 %) pogosto, 5 anketirank (10 %) občasno in 1 anketiranka (2 %) je odgovorila, da ni bila deležna postavljanja odprtih vprašanj. 22 anketirank (44 %) je odgovorilo, da so bile osredotočene, 11 anketirank (22 %) je odgovorilo, da so bile pogosto osredotočene, in 2 anketiranki, da so bile občasno osredotočene. 29 anketirank (58 %) je odgovorilo, da so bile vedno deležne reševanja problemov, 14 anketirank (28 %) je odgovorilo, da so bile zelo pogosto deležne reševanja problemov, 6 anketirank (12 %), da pogosto, in 1 anketiranka (2 %), da občasno. 31 anketirank (62 %) je bilo vedno deležnih pomirjanja, 11 anketirank (22 %) zelo pogosto, 5 anketirank (10 %) pogosto, 2 anketiranki (4 %) občasno in 1 anketiranka (2 %) ni bila nikoli deležna pomirjanja. 22 anketirank (44 %) je bilo vedno deležnih interpretacije, 12 anketirank (24 %) zelo pogosto, 12 anketirank (24 %) pogosto, 3 anketiranke (6 %) vedno in 1 anketiranka (2 %) nikoli. 18 anketirank (36 %) je bilo vedno deležnih povzemanja povedanega, 16 anketirank (32 %) zelo pogosto, 7 anketirank (14 %) pogosto, 8 anketirank (16 %) občasno in 1 anketiranka (2 %) ni bila nikoli deležna povzemanja povedanega.

Tabela 2: Motnje v komunikaciji

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Tabela 2 prikazuje, ali so matere morda naletele na motnje v komunikaciji. Največ anketirank (38,76 %) ni nikoli naletelo na nerazumevanje, 8 anketirank (16 %) občasno, 2 anketiranki (4 %) pogosto in 2 anketiranki (4 %) zelo pogosto. 43 anketirank (86 %) ni nikoli naletelo na podcenjevanje, 4 anketiranke (8 %) občasno, 1 anketiranka (2 %) pogosto, ena anketiranka zelo pogosto in 1 anketiranka vedno. 40 anketirank (80 %) ni nikoli naletelo na nejasno govorjenje, 8 anketirank (16 %) občasno, 1 anketiranka (2 %) pogosto in 1 anketiranka (2 %) zelo pogosto. 28 anketirank (56 %) ni nikoli naletelo na pomanjkanje časa, 13 anketirank (26 %) občasno, 8 anketirank (16 %) pogosto, 1 anketiranka (2 %) pa vedno. 38 anketirank (76 %) ni nikoli naletelo na neustrezen odnos, 9 anketirank (18 %) občasno, 2 anketiranki (4 %) pogosto in 1 anketiranka (2 %) zelo pogosto. 42 anketirank (84 %) ni nikoli naletelo na neustrezno odzivanje, 5 anketirank (10 %) občasno, 2 anketiranki (4 %) pogosto in 1 anketiranka (2 %) zelo pogosto. 44 anketirank (88 %) ni nikoli naletelo na nezainteresiranost za poslušanje, 3 anketiranke (6 %) občasno in 3 anketiranke (6 %) pogosto.

Tabela 3: Kakovostna komunikacija pri vzpostavitvi dojenja

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Tabela 3 prikazuje, kaj je po materinem mnenju pomembno za kakovostno komunikacijo pri vzpostavitvi dojenja. 32 anketirank (64 %) je mnenja, da je spoštovanje sogovornika zelo pomembno, 9 anketirank (18 %) je mnenja, da je pomembno, 7 anketirank (14 %) je mnenja, da je in ni, 1 anketiranka (2 %) je mnenja, da je malo pomembno, in 1 anketiranka (2 %), da ni pomembno spoštovanje sogovornika. 37 anketirank (74 %) je mnenja, da je pridobitev zaupanja zelo pomembna, 11 anketirank (22 %), da je pomembna in 2 anketiranki (4 %), da je ali niti ni pomembna. 36 anketirank (72 %) je mnenja, da je zelo pomembna prijaznost in 14 anketirank (28 %), da je pomembna. 38 anketirank (76 %) je mnenja, da je strpnost zelo pomembna, in 12 anketirank (24 %), da je pomembna. 37 anketirank (74 %) je mnenja, da je pozitivnost zelo pomembna, in 13 anketirank (26 %), da je pomembna. 41 anketirank (82 %) je mnenja, da je spodbujanje zelo pomembno, in 9 anketirank (18 %), da je pomembno. 40 anketirank (80 %) je mnenja, da je dajanje pravih informacij zelo pomembno, 9 anketirank (18 %), da je pomembno, in 1 anketiranka (2 %), da je in niti ni pomembno.

Graf 6: Zadovoljstvo mater s komunikacijo z medicinskimi sestrami

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 6 prikazuje, kako so matere ocenile zadovoljstvo s komunikacijo z medicinskimi sestrami. Največ anketirank (33, 66 %) je odgovorilo zelo dobro. 15 anketirank (30 %) je odgovorilo dobro, 1 anketiranka (2 %) je odgovorilo zadovoljivo in 1 anketiranka (2 %) je odgovorila slabo.

Graf 7: Pomen dobre komunikacije pri vzpostavitvi dojenja

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 7 prikazuje, ali so matere mnenja, da ima dobra komunikacija velik pomen pri vzpostavitvi dojenja. 49 anketirank (98 %) je odgovorilo, da ima velik pomen, in 1 anketiranka (2 %), da nima velikega pomena.

Graf 8: Vpliv komunikacije medicinskih sester na vzpostavitev dojenja

Vir: Anketni vprašalnik, 2018

Graf 8 prikazuje, ali se materam zdi, da je komunikacija medicinskih sester vplivala na vzpostavitev dojenja. 42 anketirank (84 %) je odgovorilo, da ima komunikacija velik vpliv na vzpostavitev dojenja, 7 anketirank (14 %) je odgovorilo, da ne vedo, in 1 anketiranka (2 %) je odgovorila, da nima velikega vpliva.

Razprava in sklep

Ob rojstvu otroka se poleg veselja ob novem družinskem članu pojavi tudi izziv dojenja, ki je več kot le hrana – je nevidna popkovina, ki poveže mater in otroka (Watson, et al., 2013). Od trenutka rojstva vplivata drug na drugega, navade staršev, njihovi navezani občutki, želje, hrepenenja imajo velik vpliv na to, kaj se bo ob njih o življenju naučil in kako se bo odzval na zunanji svet. Pomemben prostor za razvoj občutkov je dojenje – naravni prostor nežnosti, varnosti, pripadnosti in prepoznavnosti (Poljanec, 2016).

Psihološka podpora materam in čustveni stik z materami, ki so ob dojenju v stiski, je obvezni del uspešnega vzpostavljanja in vzdrževanja dojenja (Poljanec & Greif, 2016). Idealno je, če dojenje steče brez problemov in lahko zdravstveni delavci v porodnišnici in družina doma opazujejo zadovoljno mater ter zdravega in napredujočega otroka. Ko matere iščejo pomoč v zvezi z dojenjem, se mnogokrat izkaže, da pravzaprav ne potrebujejo nasveta. Mnogokrat pričakujejo le, da jim prisluhnemo, jih pomirimo, potolažimo in spodbudimo. V raziskavi smo ugotovili, da so si medicinske sestre vzele čas in prisluhnile materam, poleg tega so razumele njihova čustva, potrebe, želje in pričakovanja. Skale (2013) pravi, da je prav, da se trudimo in skušamo nuditi materi pomoč pri dojenju na način in v obliki, ki jim je v danem trenutku in situaciji najbolj dostopna, saj lahko le na ta način dosežemo, da bo podpora dojenju resnično blizu materam.

V raziskavi smo prišli do ugotovitve, da so se medicinske sestre pozitivno odzvale na materine besede in jim dale veliko koristnih nasvetov, poleg tega pa so jim tudi demonstrirale dojenje na primeru, da bi lažje razumele. Poljanec in Greif (2016) pravita, da je zdravstveno osebje ob materi v najbolj kritičnem trenutku razvoja vzpostavljanja odnosa otrok – mati, ki se bo za vedno vtisnil v otrokov spomin. Občutek, da strokovnjak verjame vate, da zdravstveno osebje verjame v materino sposobnost dojenja in neprecenljivost materinega mleka, mamico opogumi za trud, še posebej v času težjih izzivov, kot so bolečina, utrujenost in neprespanost. Precej hitro se na žalost zgodi, da zdravstveno osebje z neprimernimi vprašanji ali komentarji nehote vzbudi v materah občutek, da nimajo dovolj mleka ali da bodo težko dojile. Zasejani dvom se v materah, sploh v primerih, ko so že osebnostno bolj negotove, kot plevel razrašča v procesu dojenja in duši sproščenost, veselje in izgrajevanje materinstva. V naši raziskavi je bilo razvidno, da matere dajejo velik pomen temu, da medicinske sestre prepoznajo in pohvalijo, kar sta mati in otrok dosegla.

V raziskavi smo ugotovili, da so bile anketiranke deležne svetovalnih tehnik s strani medicinskih sester, kot so informiranje, poslušanje, postavljanje odprtih vprašanj, osredotočenje, reševanje problemov, pomirjanje, interpretacija in povzemanje povedanega. Zelo redko so naletele na motnje v komunikaciji, kot so nerazumevanje, podcenjevanje, nejasno govorjenje, pomanjkanje časa, neustrezen odnos, neustrezno odzivanje in nezainteresiranost za poslušanje. Menijo pa, da so zelo pomembni spoštovanje sogovornika, pridobivanje zaupanja, prijaznost, strpnost, pozitivnost, spodbujanje in dajanje pravih informacij. Mlinar (2006) pravi, da so pri pogovoru z materami zelo pomembne komunikacijske spretnosti svetovalke. Zelo redko lahko direktno odgovorimo na materino vprašanje. Pogosto je treba mater povprašati po dodatnih informacijah, da si ustvarimo ustrezen pregled nad dogajanjem. Skale in Baliban (2009) zato pravita, da jim zdravstveni delavci najboljše in najlažje pomagajo tako, da skrbijo za dobro strokovno usposobljenost in pridobivanje novih znanj, obvladajo komunikacijske spretnosti ter delujejo po načelih empatije.

Macun (2016) navaja, da morajo vse prednosti dojenja za mater in za njenega otroka vzbuditi v materi zaupanje v lastno telo ter pomagati pridobiti samozavest glede odločitve. V procesu informiranja moramo ohraniti odprtost, da lahko nosečnica izrazi svoja vprašanja, dvome in želje. Čim manj vpletamo svoje osebno mnenje, ne obsojamo drugačnosti in ne skušamo vzbuditi občutka obtoževanja. Zato je tudi naša raziskava pokazala, da so matere ocenile svoje zadovoljstvo s komunikacijo kot zelo dobro in da so se po pogovoru z medicinskimi sestrami počutile bolj opogumljene, motivirane, njihova samozavest pa se je dvignila. Poleg tega jim je bilo všeč, da so jim medicinske sestre prisluhnile, jih pomirile, spodbudile in si vzele čas za njih. Zelo pomemben je pristop in komunikacija medicinske sestre, saj kot pravi Macun (2016), nam individualni pogovor med nosečnostjo pomaga odkriti tudi nosečnice, ki potrebujejo posebno pozornost in mogoče tudi dodatne informacije, pogovore in spodbudo. Takšne nosečnice nosijo tveganje, da bodo zelo hitro obupale, hitro zamenjale dojenje z mlečno formulo in ne bodo iskale pomoči. Z ustrezno pomočjo lahko spremenimo njihova prepričanja in jim s primerno podporo omogočimo izključno dojenje. Saj kot pravi Gotsch (2010), si težave, s katerimi se matere srečujejo z dojenjem, zaslužijo rešitev.

Materino mleko je vsekakor najboljša prehrana za dojenčka, vendar je treba veliko časa in vaje, da dojenje steče tako, kot bi moralo. Ob nosečnosti in po porodu se materam poraja veliko vprašanj, ob tem pa jih prelivajo mešani občutki, kot so veselje, ljubezen, radost in obenem strah, nemoč in neznanje. Velikokrat pride do ovir pri dojenju, najpomembnejše pri tem pa je, da mamice ne obupajo. Naloga zdravstvenih delavcev je tukaj zelo pomembna, saj so matere v tem času zelo občutljive, zato moramo vedeti, kako pristopiti, kako prepoznati težave in kako pomagati. V takšnem trenutku moramo znati komunicirati in svetovati, saj lahko z nepravilno komunikacijo situacijo tako zelo poslabšamo, da naredimo večjo škodo kakor korist. Materam je treba prisluhniti. Večkrat se zgodi, da matere potrebujejo biti le slišane, da povedo svojo stisko, da imajo občutek, da niso same in da so kljub morebitnim oviram odlične mame. Matere so zato mnenja, da ima komunikacija velik vpliv na vzpostavitev dojenja in da je dobra komunikacija medicinskih sester pozitivno vplivala na njihovo vzpostavitev dojenja. Zavedati se moramo, da imamo zdravstveni delavci zelo veliko in zahtevno vlogo.

Literatura

  1. Dobnik Renko, B., 2006. Svetovalne spretnosti. In: Felc, Z. ed. Tečaj laktacije za opravljanje izpita za naziv Mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo IBCLC: Zbornik predavanj: 60-urni tečaj v treh delih, Terme Dobrna, 9. in 11. februar, 23. in 25. marec, 6. in 8. april 2006. Celje: Splošna bolnišnica, pp. 139–145.
  2. Dobnik Renko, B., 2006. Vpliv stresa na dojenje. In: Felc, Z. ed. 2. celjsko strokovno srečanje z mednarodno udeležbo Dojenje: iz prakse za prakso z naslovom Spodbujanje dojenja, Kulturni center Laško, 6. oktober 2006. Celje: Splošna bolnišnica, pp. 29–36.
  3. Dobnik Renko, B., 2007. Svetovanje in komunikacija z doječimi materami. Komunikacija in kakovost v pediatrični zdravstveni negi: zbornik predavanj: Strokovni seminar Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji pri Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Portorož, 25. in 26. oktober 2007. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji, pp. 57–61.
  4. Drame, S. & Rancinger, T., 2008. Odklanjanje dojenja ali dojenček stavka. In: Felc, Z. & Skale, C. eds. Zbornik predavanj: Simpozij z mednarodno udeležbo Dojenje v sodobni praksi, Kulturni center Laško, 9. maj 2008. Celje: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, pp. 81.
  5. Gotsch, G., 2010. Breastfeeding, Pure & Simple. Digitized by the internet Archive.
  6. Hoyer, S., 1998. Dojenje: učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, pp. 1–5.
  7. Hoyer, S., 2005. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, pp. 144–159, 180–188.
  8. Hoyer, S., 2009. Komunikacijske spretnosti. In: Bratanič, B. ed. Spodbujanje in podpora dojenju v novorojencem prijaznih porodnišnicah: 20-urni tečaj za osebje porodnišnic: pobuda za novorojencem prijazne porodnišnice NPP, maj 2009. Ljubljana: Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, UNICEF, Slovenija, pp. 10–15.
  9. Macun, E., 2016. Porodniška praksa in začetki dojenja po porodu. In: Bratanič, B. ed. Spodbujanje in podpora dojenju: modularni tečaj za osebje zdravstvenih ustanov: Za Slovenijo priredil Nacionalni odbor UNICEF – a Slovenija za spodbujanje dojenja, junij 2016. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF, pp. 51–56.
  10. Mlinar, K., 2006. Laična podpora dojenju po odpustu iz porodnišnice. In: Felc, Z. ed. Tečaj laktacije za opravljanje izpita za naziv Mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo IBCLC: Zbornik predavanj: 60-urni tečaj v treh delih, Terme Dobrna, 9. in 11. februar, 23. in 25. marec, 6. in 8. april 2006. Celje: Splošna bolnišnica, pp. 97 – 111.
  11. Poljanec, A. & Greif, P., 2016. Preplet dojenja in čustev: prostor razvoja uspešnega dojenja. In: Bratanič, B. ed. Dojenje: ključ do trajnostnega razvoja: zbornik prispevkov: IX. mednarodni simpozij o dojenju in lokaciji, Kulturni center Laško, 7. in 8. oktober 2016. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF, pp. 127–141.
  12. Poljanec, A., 2016. Dojenje – nenadomestljivi dar: Psihološki vidiki dojenja. In: Bratanič, B. ed. Spodbujanje in podpora dojenju: modularni tečaj za osebje zdravstvenih ustanov: Za Slovenijo priredil Nacionalni odbor UNICEF – a Slovenija za spodbujanje dojenja, junij 2016. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF, pp. 81–87.
  13. Prebil, A., Mohar, P. & Drobne , J., 2009. Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska Mohorjeva družba,pp.8.
  14. Skale, C. & Baliban, J., 2009. Ali znamo zdravstveni delavci prepoznati pričakovanja in potrebe mater? In: Bratanič, B. ed. Dojenje – smo pripravljeni na nove izzive?: zbornik prispevkov: 6. simpozij z mednarodno udeležbo, Kulturni center v Laškem, 2. in 3. oktober 2009. Ljubljana: Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, Društvo UNICEF Slovenija, pp. 88–92.
  15. Skale, C., 2013. Podpora dojenju – bliže materam. In: Bratanič, B. ed. VII. Republiški simpozij o dojenju in laktaciji z mednarodno udeležbo: zbornik prispevkov: Dojenje izziv sodobne ženske, Laško 4. in 5. oktober 2013. Ljubljana: Nacionalni odbor UNICEF-a Slovenija za spodbujanje dojenja, Slovenska fundacija za UNICEF, pp. 103–106.
  16. Watson, J., Hermann, S., & Johnson, B., 2013. Developing a policy to support breastfeeding in women who are hospitalized and acutely ill. Nursing for women,s health, pp. 190–196.
  17.  World Health Organization, 2009. Continuing support for infant and young child feeding. Infant and young child feeding: Model Chapter for textbooks for medical students and allied health professionals. Geneva: WHO Library Cataloguing, pp. 37–39.

Avtor:

Nina Kolar
dipl. m. s.
pred.
Ivanka Limonšek
dipl. m. s., univ. dipl. org.
strok. sod.
Andreja Doberšek
dipl. m. s.

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on email

Preberite še

Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Preberi več

O uspešnem dojenju za dobro zdravje

Strokovni članek avtorice mag. Andreje Krajnc, višje medicinske sestre. Članek je napisan na temo vloge...
Strokovni članek avtorice prim. Andreje Tekauc Golob. Članek je napisan na temo prve ure izven...
Strokovni članek avtorice Marjete Rak Namestnik, ki je magistrica farmacije, specialistka lekarniške farmacije. Članek je...
Strokovni članek avtorja doc. dr. Evgena Benedika. Članek je napisan na temo bioaktivnih snovi (hormonov)...
To spletno mesto uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.