Članek avtorjev pred. Renate Vettorazzi in izr. prof. dr. Uroša Rajkoviča obravnava novosti glede indikatorjev spremljanja prehrane dojenčkov in malčkov.
Izvleček
Uvod: Spremljanje prehranjevanja dojenčkov in malih otrok, ter s tem tudi dojenja, je nujno, vendar na nivoju populacije težko izvedljivo. Kljub temu, da se v razvoj stalnega spremljanja in poročanja o dojenju vlaga veliko naporov, ima le malo držav učinkovit sistem spremljanja.
Razprava: Za podporo programskih ukrepov in prispevanje k spremljanju napredka pri hranjenju dojenčkov in malih otrok na nacionalni in svetovni ravni je leta 2008 Svetovna zdravstvena organizacija objavila indikatorje za ocenjevanje prehrane dojenčkov in malih otrok. Ti indikatorji služijo kot standard za zbiranje podatkov in poročanje o praksah HDMO po vsem svetu. Leta 2021 pa so se indikatorji posodobili.
Sklepi: V Sloveniji so v Perinatalnem informacijskem sistemu zajeti podatki o dojenju v porodnišnicah, ne obstaja pa nacionalni informacijski sistem za spremljanje načina prehranjevanja dojenčkov in malih otrok. Nekateri zdravstveni domovi sami vodijo statistiko. Nacionalni informacijski sistem bi nam pokazal stanje incidence dojenja, ter s tem omogočal vrednotenje dela zdravstvenih delavcev in oblikovanje politike glede preventivnih dejavnosti pri dojenčkih in malih otrocih.
Ključne besede: indikatorji, kazalniki, dojenje, prehrana, dojenček, malček
Uvod
Spremljanje prehranjevanja dojenčkov in malih otrok, ter s tem tudi dojenja, je nujno, vendar na nivoju populacije težko izvedljivo. Kljub temu da se v razvoj stalnega spremljanja in poročanja o dojenju vlaga veliko naporov, ima le malo držav učinkovit sistem spremljanja (1). Za dobro incidenco dojenja je potrebno razviti kulturno pogojene intervencije za dojenje. Za načrtovanje, implementacijo in evalvacijo teh intervencij je potrebno nacionalno spremljanje prakse dojenja (2).
Hranjenje dojenčkov in malih otrok (HDMO ang. IYCF) neposredno vpliva na zdravje, razvoj in stanje prehranjenosti otrok, mlajših od dveh let. Izboljšanje praks HDMO pri otrocih, starih od 0 do 23 mesecev, je zato ključnega pomena za izboljšanje prehrane, zdravja in razvoja (3).
Razprava
Za podporo programskih ukrepov in prispevanje k spremljanju napredka pri HDMO na nacionalni in svetovni ravni so bili leta 2008 objavljeni indikatorji. Ti indikatorji služijo kot standard za zbiranje podatkov in poročanje o praksah HDMO po vsem svetu (3).
Priporočeni indikatorji so indikatorji na ravni prebivalstva, ki so bili v glavnem zasnovani za zbiranje podatkov v obsežnih raziskavah ali v nacionalnih programih, čeprav bi jih lahko uporabili tudi manjši lokalni in regionalni programi. Ne sme se jih uporabljati za pregled ali oceno posameznikov. Poleg tega niso namenjeni izpolnjevanju vseh potreb pri spremljanju in vrednotenju programa. Programi in projekti bi jih morali dopolnjevati s podrobnejšimi indikatorji, ki odražajo njihove lastne intervencije, sporočila in cilje spreminjanja vedenja (3).
Za podporo ocenjevanju, načrtovanju in spremljanju programa, bi bilo treba poročila o ocenah indikatorjev HDMO na nacionalni ravni izvajati približno na vsakih tri do pet let. Kadar je velikost vzorca ustrezna, je priporočljivo, da se indikatorje dodatno razčleni na manjše starostne skupine, saj se lahko praksa hranjenja med odraščanjem dramatično spremeni. Na primer, morda bi bilo koristno predstaviti podatke o izključnem dojenju za dojenčke, stare od 0 do 1 meseca, 2 do 3 mesece in 4 do 5 mesecev. Za nadaljevanje dojenja je potrebno indikator prikazati ločeno za otroke, stare 12–15 mesecev, 16–19 mesecev in 20–23 mesecev. Za vse indikatorje dopolnilnega hranjenja je lahko koristno, da jih predstavimo ločeno za otroke, stare od 6 do 11 mesecev, od 12 do 17 mesecev in od 18 do 23 mesecev. Dodatno razčlenjevanje je lahko koristno, če se v anketah zbirajo informacije o dodatnih značilnostih, kot so dohodki, izobrazba mater itd. Rezultatov se ne sme pospološevati, če je v imenovalec vključeno manj kot 25 otrok (3).
Povzetek indikatorjev HDMO, ki se nanašajo na dojenje, je predstavljen v Tabeli 1. Za razliko od leta 2008 v tem nizu priporočil ni razlike med ključnimi in neobveznimi kazalniki. Pomembno je oceniti podatke z uporabo celotnega nabora kazalnikov za vsako populacijo in poročati o vseh ugotovitvah. Tabela 2 povzema ključne spremembe med indikatorji iz leta 2008 in 2021.
Tabela 1: Indikatorji
| Indikator | Starostna skupina | Definicija |
| Kadarkoli dojeni | Otroci, rojeni v zadnjih 24 mesecih | Odstotek otrok, rojenih v zadnjih 24 mesecih, ki so bili kadarkoli dojeni |
| Zgodnji začetek dojenja | Otroci, rojeni v zadnjih 24 mesecih | Odstotek otrok, rojenih v zadnjih 24 mesecih, ki so se dojili v eni uri po rojstvu |
| Izključno dojeni prva dva dni po rojstvu | Otroci, rojeni v zadnjih 24 mesecih | Odstotek otrok, rojenih v zadnjih 24 mesecih, ki so bili prva dva dni po rojstvu hranjeni izključno z materinim mlekom |
| Izključno dojenji, mlajši od šestih mesecev | Dojenčki, stari 0–5 mesecev | Odstotek dojenčkov, starih od 0 do 5 mesecev, ki so bili prejšnji dan hranjeni izključno z materinim mlekom |
| Hranjenji z različnimi vrstami mleka, mlajši od šestih mesecev | Dojenčki, stari 0–5 mesecev | Odstotek dojenčkov, starih od 0 do 5 mesecev, ki so bili v preteklem dnevu poleg materinega mleka hranjeni tudi z mlečno formulo in/ali živalskim mlekom |
| Nadaljevanje dojenja, 12–23 mesecev | Otroci, stari 12–23 mesecev | Odstotek otrok, starih od 12 do 23 mesecev, ki so bili prejšnji dan hranjeni z materinim mlekom |
| Uvedba trdne, poltrde ali mehke hrane, 6-8 mesecev | Dojenčki, stari 6-8 mesecev | Odstotek dojenčkov, starih 6-8 mesecev, ki so prejšnji dan uživali trdno, poltrdo ali mehko hrano |
| Hranjenji s stekleničko, 0–23 mesecev | Otroci, stari 0–23 mesecev | Odstotek otrok, starih od 0 do 23 mesecev, ki so bili prejšnji dan hranjeni po steklenički s cucljem |
V nadaljevanju sledi kratek opis indikatorjev.
Kadarkoli dojeni: dojenje je priporočljivo za vse dojenčke po vsem svetu, razen v zelo redkih primerih za tiste s posebnimi zdravstvenimi stanji. Čeprav je razširjenost dojenja dobra v večini držav, to ne velja povsod. Zlasti v državah z visokim dohodkom je ta kazalnik uporaben za oceno splošne sprejemljivosti dojenja in zagovorniška prizadevanja.
Zgodnji začetek dojenja: Globalna strategija SZO za hranjenje dojenčkov in malih otrok priporoča dojenje novorojenčkov v eni uri po rojstvu. Zgodnji začetek dojenja prinaša številne koristi. Polaganje novorojenčkov na dojke zahteva stik kože na kožo, ta bližina med materjo in dojenčkom v trenutkih po porodu pa prinaša kratkoročne in dolgoročne koristi. Takojšnji stik kože na kožo pomaga uravnavati telesno temperaturo novorojenčkov in omogoča kolonizacijo s koristnimi bakterijami iz materine kože. Polaganje novorojenčka na dojko v eni uri po rojstvu močno napoveduje prihodnje izključno dojenje. Otroci, ki v prvi uri po rojstvu niso položeni na dojke, imajo večje tveganje za okužbe in smrt. Zgodnji začetek dojenja ne pogojuje, da se novorojenček doji ali da se vzpostavi transfer mleka z dojke na novorojenčka.
Izključno dojeni prva dva dni po rojstvu: Globalna strategija SZO za hranjenje dojenčkov in malih otrok priporoča izključno dojenje od rojstva do dopolnjenega šestega meseca starosti. Novorojenčki naj ne prejemajo nobene druge hrane ali tekočine, razen materinega mleka. Izjema je, če je to medicinsko indicirano. Hranjenje novorojenčkov s čim drugim kot materinim mlekom, lahko odloži prvi kritični stik z materjo in dolgoročno oteži dojenje. Zastarele prakse v nekaterih porodnišnicah vključujejo ločevanje novorojenčkov od mater in dajanje tekočin, kot sta glukoza ali mlečna formula, medtem ko matere počivajo.
Izključno dojenje je opredeljeno kot dojenje brez druge hrane ali pijače, niti vode. Dojenje s pomočjo dojilje, hranjenje z izbrizganim mlekom ali z darovanim humanim mlekom se šteje kot hranjene z materinim mlekom. Predpisana zdravila, peroralna raztopina za rehidracijo, vitamini in minerali se ne štejejo kot tekočine ali živila. Zeliščne tekočine in podobna tradicionalna zdravila pa se štejejo za tekočine, zato dojenčki, ki jih uživajo, niso izključno dojeni.
Izključno dojenji, mlajši od šestih mesecev: Globalna strategija SZO za hranjenje dojenčkov in malih otrok priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev življenja. Izključno dojenje je globalno najvarnejša in najbolj zdrava možnost za vse otroke, saj dojenčkom zagotavlja vir hrane, ki je edinstveno prilagojen njihovim potrebam, hkrati pa je varno, čisto, zdravo in dostopno. Dokazi kažejo, da je pri dojenčkih v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, ki so bili mešano hranjeni (hrana in tekočina poleg materinega mleka) pred šestimi meseci, skoraj trikrat večja verjetnost, da bodo umrli kot tisti, ki so bili izključno dojeni. Izključno dojenje ščiti pred drisko, okužbami spodnjih dihal, akutnim vnetjem srednjega ušesa ter prekomerno telesno težo in debelostjo.
Hranjenji z različnimi vrstami mleka, mlajši od šestih mesecev: Ta indikator je vključen za zajemanje prakse hranjenja dojenčkov, mlajših od šest mesecev, z mlečnimi formulami in/ali živalskim mlekom poleg materinega mleka. Čeprav to ni priporočena praksa, ker nehumano mleko verjetno izpodriva materino mleko, je ta praksa pogosta v mnogih državah. Hranjenje z nadomestki materinega mleka je povezano s povečanim tveganjem zgodnjega prenehanja dojenja, zmanjšanjem proizvodnje materinega mleka in spreminjanjem črevesne mikrobiote. Tveganje za drisko pri dojenčkih z mešanim hranjenjem v slabih higienskih razmerah je običajno večje od tveganja pri dojenčkih, hranjenih samo z materinim mlekom. Ta indikator je uporaben za dokumentiranje obsega nadomeščanja dojenja z nehumanim mlekom. Hranjenje z različnimi vrstami mleka vključuje katero koli mlečno formulo (npr. začetno mlečno formulo, nadaljevalno mlečno formulo, mleko za malčke) ali katero koli tekoče živalsko mleko, razen materinega mleka (npr. kravje mleko, kozje mleko, evaporirano mleko ali rekonstituirano mleko v prahu). Jogurt, tekoč ali čvrst, ne šteje, ker se na splošno ne uporablja kot nadomestek za materino mleko.
Nadaljevanje dojenja, 12–23 mesecev: Globalna strategija SZO za hranjenje dojenčkov in malih otrok priporoča, da otroci nadaljujejo z dojenjem dve leti ali dlje. Otroci, ki se po enem letu starosti še dojijo, lahko z materinim mlekom v svoji prehrani pokrijejo precejšen del svojih energetskih potreb. Nadaljevanje dojenja je ključnega pomena tudi med boleznijo: medtem ko bolni otroci pogosto nimajo apetita za čvrsto hrano, lahko nadaljevanje dojenja pomaga preprečiti dehidracijo, hkrati pa zagotavlja hranila, potrebna za okrevanje. Nadaljevanje dojenja bi lahko preprečilo polovico vseh smrti zaradi nalezljivih bolezni, starih med šest in 23 mesecev. Nadaljevanje dojenja je povezano z doseganjem večjega števila točk na inteligenčnih testih pri otrocih in mladostnikih, pri čemer imajo najboljše rezultate otroci, ki so dojeni več kot 12 mesecev. Daljša obdobja dojenja lahko zmanjšajo tveganje za prekomerno telesno težo ali debelost otroka. Nadaljevanje dojenja je pomembno tudi za matere, saj zmanjšuje tveganje za nastanek raka na dojki ter potencialno zmanjšuje tveganje za nastanek raka jajčnikov in sladkorne bolezni tipa 2.
Hranjenji s stekleničko, 0–23 mesecev: Vodilna načela SZO priporočajo izogibanje uporabe stekleničk za hranjenje, ker jih je težko vzdrževati čiste in predstavljajo pomembno pot za prenos patogenov. Hranjenje s stekleničko lahko moti optimalno dojenje. SZO priporoča uporabo skodelice za hranjenje. Ta indikator zajema uživanje katere koli hrane ali pijače s stekleničko s cucljem (vključno z materinim mlekom).
Tabela 2: Spremembe med indikatorji za leto 2008 in 2021
| Indikator 2008 | Indikator 2021 | Ključna sprememba | Utemeljitev |
| Otroci, kadarkoli dojeni | Kadarkoli dojen | To je bil „neobvezen“ indikator v l. 2008 | Ni več nabora neobveznih indikatorjev; vsi so priporočljivi. |
| Zgodnji začetek dojenja | Zgodnji začetek dojenja | Ni sprememb | |
| Izključno dojenje prva dva dni po rojstvu | Nov indikator | Hranjenje novorojenčkov s čimerkoli drugim razen materinim mlekom lahko oteži dojenje. | |
| Izključno dojeni, mlajši od šestih mesecev | Izključno dojenji, mlajši od šestih mesecev | Ni sprememb | |
| Hranjenji z različnimi vrstami mleka, mlajši od šestih mesecev | Nov indikator | Ta indikator je lahko koristen za namene dokumentiranja, koliko nehumanega mleka se uporablja za dopolnitev dojenja. | |
| Nadaljevanje dojenja pri enem letu (12–15 mesecev) | Nadaljevanje dojenja, 12–23 mesecev | Starostno okno se je razširilo, da se prikaže vsako dojenje v drugem letu življenja | Velikost vzorca je bila ponavadi majhna za otroke, stare od 12 do 15 mesecev, starostno okno pa ni natančno prikazalo “pri enem letu”. |
| Uvedba trdne, poltrde ali mehke hrane | Uvedba trdne, poltrde ali mehke hrane, 6-8 mesecev | Izračun sedaj temelji na seznamu živil in ne na pogostosti hranjenja | Usklajen s prakso analize podatkov dveh glavnih programov raziskovanja gospodinjstev, Multiple Indicator Cluster Survey (MICS) in Demographic and Health Surveys (DHS). |
| Hranjenji s stekleničko | Hranjenji s stekleničko, 0–23 mesecev | To je bil „neobvezen“ indikator v l. 2008 | Ni več nabora neobveznih indikatorjev; vsi so priporočljivi. |
| Dojenje primerno starosti (neobvezno) | Izbrisan | Sestavljeni indikator, ki ga je bilo težko programsko interpretirati. | |
| Pretežno dojenje, mlajše od šestih mesecev (neobvezno) | Izbrisan | Pretežno dojenje ni priporočljivo. Indikator je bil redko uporabljen; ni uporaben. | |
| Trajanje dojenja (neobvezno) | Izbrisan | Težko izračunati in težko komunicirati. |
Sklepi
Nacionalni informacijski sitem za spremljanje dojenja je potreben za najboljšo zaščito zdravja otrok. Informacije služijo vrednotenju sedanjega dela v povezavi z dojenjem in identifikaciji potrebnih sprememb v prihodnosti (4).
V Sloveniji so v Perinatalnem informacijskem sistemu zajeti podatki o dojenju v porodnišnicah, ne obstaja pa nacionalni informacijski sistem za spremljanje načina prehranjevanja dojenčkov in malih otrok. Nekateri zdravstveni domovi sami vodijo statistiko. Nacionalni informacijski sistem bi nam pokazal stanje incidence dojenja ter s tem omogočal vrednotenje dela zdravstvenih delavcev in oblikovanje politike glede preventivnih dejavnosti pri dojenčkih in malih otrocih.
*Opomba – Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija še ni potrdil terminologije v prispevku in terminologija še ni usklajena.
