10 korakov do novorojencem prijazne porodnišnice
PobudeNovorojencem prijazna porodnišnica
10 korakov do novorojencem prijazne porodnišnice
V nadaljevanju so opisani splošni pogoji in kriteriji za izpolnjevanje posameznih korakov za pridobitev naziva Novorojencem prijazna porodnišnica.
Prvi korak
1.a Udejanjanje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka in veljavnih resolucij Svetovne zdravstvene skupščine v celoti.
Družine so v času nosečnosti, poroda in v poporodnem obdobju, ko se še odločajo glede hranjenja otroka, najbolj dovzetne za reklamiranje nadomestkov materinega mleka. SZO poziva zdravstvene sisteme in zdravstvene delavce, da upoštevajo določila Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka (Kodeks) in njegovih dopolnil in s tem zaščitijo družine pred komercialnimi pritiski. Tudi zdravstveni delavci potrebujejo zaščito pred temi vplivi, da lahko ohranijo strokovno ravnanje in se pravilno odločajo. Neupoštevanje Kodeksa je eden od glavnih razlogov za manj uspešno dojenje; podjetja, ki tržijo nadomestke materinega mleka, stekleničke in dude, neprestano kršijo Kodeks. Zato je pomembno, da se v zdravstvenih ustanovah, ki oskrbujejo matere in otroke, dosledno upošteva določila Kodeksa.
Merljivi kazalniki:
- Zdravstvena ustanova nima nobenih plakatov, slik, drugih promocijskih gradiv in izdelkov z logotipi proizvajalcev nadomestkov materinega mleka in pripomočkov za hranjenje po steklenički (npr. mlečnih formul, hrane za dojenčke, cucljev, stekleničk, dud in drugih izdelkov, opredeljenih v Kodeksu).
- Gradiva in darilni paketi, ki se delijo nosečnicam in materam, so pripravljeni v skladu s strokovno doktrino in Kodeksom.
- Vodja zdravstvene nege ali koordinator pobude NPP:
- predloži račune za nabavo mlečne formule, stekleničk in dud, iz katerih je razvidno, da so kupljeni po redni ceni,
- predloži darilni paket in gradivo, ki ga prejemajo nosečnice in matere, iz katerega je razvidno, da je skladno s Kodeksom in strokovno doktrino,
- potrdi, da v tej ZU nosečnice, matere in drugi družinski člani nimajo nobene skupinske zdravstvene vzgoje za pripravo ali promocijo mlečne formule.
- Najmanj 80 % naključno izbranega zdravstvenega osebja pozna vsaj dve temi Kodeksa in zna navesti vsaj dva negativna vpliva deljenja vzorcev nadomestkov materinega mleka.
- Najmanj 80 % naključno izbranega ostalega osebja pozna vsaj dve temi Kodeksa.
- Vse naključno izbrane nosečnice in matere potrdijo, da v ZU niso imele nobene skupinske zdravstvene vzgoje za pripravo ali promocijo mlečne formule.
1.b Pisna Pravila o hranjenju novorojenčkov redno predstavljati osebju in staršem.
Zdravstvena ustanova mora imeti napisana in od odgovornih oseb podpisana Pravila o izvajanju doktrine za hranjenje novorojenčkov v porodnišnici (Pravila), ki se nanašajo na 10 korakov in ščitijo dojenje. Glavna medicinska sestra/koordinator za dojenje porodnišnice mora pokazati mesto, kjer se kopija hrani in kako je ostalo osebje z njo seznanjeno.
Pravila morajo biti vedno na voljo vsem, ki oskrbujejo matere in novorojenčke. Pravila naj bodo postavljena na vidna mesta po vsej ustanovi in na vseh oddelkih, ki oskrbujejo novorojenčke, vključno z oddelkom za zdrave otroke, oddelkom za posebno nego in na antenatalnih oddelkih. Pravila naj bodo v jeziku, ki ga razume večina osebja in mater.
Merljivi kazalniki:
- Zdravstvena ustanova ima napisana Pravila o izvajanju doktrine za hranjenje novorojenčkov v porodnišnici, ki obravnavajo izvajanje vseh osem ključnih kliničnih praks 10 korakov, izvajanje Kodeksa in redna ocenjevanja usposobljenosti osebja.
- Opažanja v ustanovi potrjujejo, da je povzetek Pravil viden nosečnicam, materam in njihovim družinam.
- Pregled vseh kliničnih protokolov ali standardov, povezanih z dojenjem in hranjenjem novorojenčkov, ki jih uporabljajo v ustanovi, kaže, da so v skladu s standardi NPP in trenutnimi, z dokazi podprtimi, smernicami.
- Vsaj 80 % naključno izbranega zdravstvenega osebja, ki skrbi za predporodno obdobje, porod in/ali novorojenčka, lahko pojasni vsaj dva elementa Pravil, ki vplivata na njihovo vlogo v ustanovi.
1.c Vzpostaviti sistem za stalno spremljanje in obdelavo podatkov.
Ustanove, ki oskrbujejo matere in otroke, morajo vzpostaviti sistem spremljanja in obdelave podatkov v zvezi z dojenjem ter morajo redno o njih poročati.
Dva od kazalnikov, zgodnji začetek dojenja in izključno dojenje, se štejeta za “občutljiva kazalnika”. Vse ustanove bi morale rutinsko slediti tema kazalnikoma za vsak par mati-otrok. Zapisovanje podatkov o teh dveh kazalnikih je treba vključiti v zdravstveno dokumentacijo in jih združiti v ustrezne registre.
Če raven nadzornih kazalnikov pade pod 80 % (ali pod nacionalne standarde), bo pomembno oceniti klinične prakse in vse postopke upravljanja ter ugotoviti, kje so ozka grla in kaj je treba storiti, da bi dosegli zahtevane standarde.
Merljivi kazalniki:
- Ustanova ima protokol za sistem stalnega spremljanja in upravljanja podatkov, ki je skladen z osmimi ključnimi kliničnimi praksami.
- Zdravstveno osebje v ustanovi se sestane vsaj enkrat letno za pregled izvajanja sistema.
Drugi korak
Zagotoviti, da ima zdravstveno osebje dovolj znanja, usposobljenosti in veščin za podporo dojenju.
Vodja zdravstvene nege ali koordinator za dojenje mora poročati, da je vse osebje, ki ima stike z materami in/ali novorojenčki, prejelo navodila o izvajanju pravil za dojenje. Opisati mora kako so bila Pravila posredovana.
Za zunanje ocenjevanje mora biti na voljo kopija učnega programa izobraževanja za vodenje dojenja in laktacije za različne vrste osebja ter za na novo zaposlene. Izobraževanje mora trajati skupno najmanj 20 ur, vključno z minimalno tremi urami nadzorovanih kliničnih vaj.
Vodja zdravstvene nege ali koordinator za dojenje mora poročati, da se je vse osebje, ki dela z materami in novorojenčki, udeležilo šolanja vodenja dojenja in laktacije. Novo zaposleni morajo biti ob sprejemu v službo predvideni za omenjeno redno izobraževanje, ki ga opravijo najkasneje 12 mesecev po sprejemu.
Zdravstveno osebje bo znalo:
- uporabljati komunikacijske veščine pri svetovanju materi in družinskim članom,
- uporabljati veščine za podporo materi in gradnjo njenega samozaupanja,
- svetovati nosečnici o dojenju,
- narediti oceno dojenja,
- pomagati materi in otroku izbrati ustrezen položaj za dojenje,
- pomagati pri pristavljanju in materi opisati optimalen vzorec dojenja,
- pomagati materi izbrizgati mleko in jo naučiti hranjenja otroka brez uporabe stekleničke in cuclja,
- razložiti pomen zgodnjega dojenja,
- pomagati materi, kadar meni, da ima premalo mleka, otrok veliko joka in/ali otrok zavrača dojko,
- pomagati pri dojenju pri ploskih ali vdrtih bradavicah in v primeru poškodovanih prsnih bradavic,
- pomagati in svetovati materi v primeru zastojnih dojk in mastitisa,
- pomagati in svetovati pri dojenju bolnega otroka, nedonošenčka in otroka z nizko porodno težo,
- svetovati bolni doječi materi pri dojenju in poiskati ustrezne informacije glede uporabe zdravil,
- svetovati materi o skrbi za lastno zdravje,
- svetovati materi, ki ne doji ali delno doji, o varni pripravi in uporabi nadomestkov materinega mleka,
- dosledno uporabljati vsebino Kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka v svoji ustanovi.
Merljivi kazalniki:
- Vodja zdravstvene nege ustanove ali koordinator dojenja v porodnišnici:
- predloži seznam zdravstvenega osebja, ki dela z materami in otroki, iz katerega je razvidno, da imajo dovolj znanja, usposobljenosti in veščin za podporo dojenju,
- predloži seznam zdravstvenega osebja, ki ima opravljen Modularni tečaj – Spodbujanje in podpora dojenju v ZU, ki ga organizira NOSD; novo zaposleni tečaj opravijo najkasneje v 12 mesecih po sprejemu v službo.
- predloži seznam osebja, ki se je v zadnjih 2 letih udeležilo izobraževanj na področju dojenja in laktacije.
- predloži seznam ostalega osebja, ki se je udeležilo vsaj tri urnega izobraževanja o pomenu dojenja in laktacije, ki naj zajema: pomen dojenja, priporočila, do kdaj naj bo otrok dojen, Kodeks ter organizacijo pomoči pri dojenju v ZU.
- Vsaj 80 % zdravstvenih delavcev je v zadnjih 2 letih opravilo omenjeno izobraževanje ali, če še niso dalj kot 12 mesecev zaposleni, so jih o izobraževanju obvestili.
- Vsaj 80 % naključno izbranih zdravstvenih delavcev mora biti sposobno pravilno odgovoriti na 4 od 5 vprašanj v zvezi z vodenjem dojenja.
- Najmanj 80 % zdravnikov, ki predpisujejo zdravila doječim materam, poroča, da se pri predpisu zdravil doječim materam poslužuje ustrezne informacijske baze (LactMed), literature (Hale: Medications & Mothers' Milk …) ali posveta s strokovnjaki, ki imajo dodatno znanje s področja zdravil in dojenja.
Tretji korak
Z nosečnicami in njihovimi družinami razpravljati o pomenu in poteku dojenja.
Če ima porodnišnica pridruženo antenatalno ambulanto ali oddelek, mora vodja zdravstvene nege/koordinator za dojenje poročati, da je svetovanje o dojenju omogočeno vsem nosečnicam, ki uporabljajo te enote. Na voljo mora biti pisna vsebina/program antenatalnega izobraževanja mater o dojenju.
Antenatalna zdravstvena vzgoja mora zajemati pomembnost izključnega dojenja v prvih 6 mesecih otrokovega življenja, prednosti dojenja in osnove vodenja dojenja. Osebni razgovor o dojenju naj se izvede ob prvih obiskih v ambulanti za nosečnice, da je še dovolj časa za morebitna pojasnila in da so razgovora deležne tudi nosečnice, ki bodo morebiti prezgodaj rodile. Nasveti naj bodo prilagojeni socialnim in kulturnim posebnostim družine.
Protokol pogovora z nosečnico mora vsebovati:
- Pomen dojenja.
- Priporočilo o izključnem dojenju prvih 6 mesecev in nevarnosti hranjenja z umetnim mlekom, pomen dojenja po 6 mesecih ob uvajanju goste hrane.
- Pomen takojšnjega in nadaljevalnega kožnega stika.
- Pomen zgodnjega prvega podoja.
- Pomen sobivanja.
- Osnove dobrega položaja in pristavljanja.
- Prepoznavanje znakov lakote pri otroku.
Merljivi kazalniki:
- Od naključno izbranih nosečnic s trajanjem nosečnosti 32 tednov ali več, ki uporabljajo porodnišnično antenatalno službo/oddelek, jih mora najmanj 80 % potrditi, da so bile deležne pogovora o dojenju.
- Dodatno mora najmanj 80 % istih mater potrditi, da niso prejele nobenih skupinskih navodil o uporabi nadomestkov za materino mleko. Opisati morajo najmanj dve od navedenih poglavij protokola pogovora za nosečnico.
Četrti korak
Takoj po porodu zagotoviti neprekinjen stik koža na kožo ter podporo in pomoč materam, da začnejo z dojenjem takoj, ko je možno.
Zgodnji in neprekinjen kožni stik med materjo in dojenčkom mora biti olajšan in spodbujen čim prej po rojstvu. Stik koža na kožo pomeni, da dojenček leži s trebuhom na materinem trebuhu ali prsnem košu brez oblačil, ki ju ločujejo. Priporočljivo je, da se začne stik koža na kožo takoj, ne glede na način poroda. Začetek dojenja je običajno neposredna posledica neprekinjenega stika koža na kožo, saj je za večino dojenčkov počasno plazenje proti dojki naravno vedenje. Vse matere bi morali podpreti, da začnejo dojiti, ko je možno po rojstvu otroka, po možnosti v prvi uri po porodu. Zgodnje sesanje je pomembno za spodbujanje proizvodnje mleka. Količina zaužitega mleka je nepomemben dejavnik.
Takojšnji kožni stik in začetek dojenja sta izvedljiva tudi po carskem rezu v lokalni anesteziji (epiduralno). Po carskem rezu v splošni anesteziji se lahko začneta stik kože s kožo in začetek dojenja, ko je mati dovolj budna, da drži dojenčka.
Merljivi kazalniki:
- Izmed naključno izbranih mater zdravih novorojenčkov na porodniškem oddelku mora vsaj 80 % potrditi, da so po porodu prejele novorojenčka za stik koža na kožo za najmanj 60 minut, razen če so dokumentirani razlogi za odložen kožni stik.
Peti korak
Podpora materam pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja in laktacije ter pomoč pri obvladovanju težav med dojenjem.
Matere bi morale dobiti praktično podporo, da bi lahko začele in vzdrževale dojenje ter obvladovale težave pri dojenju. Praktična podpora vključuje zagotavljanje čustvene in motivacijske podpore, posredovanje informacij in poučevanje konkretnih veščin, ki materam omogočajo uspešno dojenje. Bivanje v porodnišnici je edinstvena priložnost za pogovor in pomoč materi pri vprašanjih ali težavah v zvezi z dojenjem ter za krepitev zaupanja v njeno sposobnost dojenja.
Vse matere bi morale biti deležne individualne pozornosti. Več pozornosti potrebujejo matere, ki še niso dojile ali imajo slabe izkušnje z dojenjem; ki so rodile s carskim rezom; imajo visok indeks telesne mase; matere dvojčkov ali trojčkov; matere prezgodaj rojenih otrok. Pri poučevanju mater je najpomembneje pokazati dober položaj in pristavljanje na dojko, ki sta ključnega pomena za spodbujanje proizvodnje materinega mleka in zagotavljanje, da otrok prejme dovolj mleka. Samo z neposrednim opazovanjem hranjenja se zagotovi, da se otrok pravilno pristavi na dojko, da sesa in da poteka prenos mleka. Poleg tega mora osebje ustanove poučiti matere o obvladovanju zastojnih dojk, načinih, kako zagotoviti dobro oskrbo z mlekom, preprečevanje razpokanih in bolečih bradavic ter oceno otrokovega vnosa mleka. Matere je treba poučiti o tem, kako iztisniti materino mleko za ohranjanje laktacije v primeru, ko so začasno ločene od svojih otrok.
Merljivi kazalniki:
- Od naključno izbranih mater po porodu (vključno s carskim rezom) mora najmanj 80 % poročati, da jim je osebje ustanove v 6 urah po porodu nudilo nadaljnjo pomoč pri dojenju.
- Iz iste skupine mater mora najmanj 80 % tistih, ki dojijo, pravilno pokazati pristavljanje na prsi na svojih otrocih ali ga opisati.
- Vsaj 80 % naključno izbranih doječih mater donošenih otrok opiše vsaj dva načina za izboljšanje proizvodnje mleka pri svojih otrocih.
- Vsaj 80 % naključno izbranih doječih mater donošenih otrok opiše vsaj dva kazalca, da otrok zaužije zadostno količino mleka.
- Od naključno izbranih mater z otroci v posebni negi jih mora najmanj 80 % poročati, da so jim pomagali pri izbrizgavanju mleka 1 – 2 uri po porodu.
- Vsaj 80 % naključno izbranih mater dojenih nedonošenčkov in donošenih otrok pravilno pokaže ali opiše kako izbrizgati materino mleko.
Šesti korak
Dojeni novorojenčki naj ne prejemajo nobene druge hrane ali tekočine, razen kadar je to medicinsko indicirano.
Materam je treba odsvetovati dodajanje hrane ali tekočine, ki ni materino mleko, razen če je to medicinsko indicirano. Zelo malo stanj novorojenčka ali matere onemogoča hranjenje z materinim mlekom in zahteva uporabo nadomestkov za materino mleko. Dokument WHO/UNICEF o Sprejemljivih medicinskih razlogih za uporabo nadomestkov materinega mleka opisuje stanja, pri katerih je dojenje kontraindicirano in/ali je upravičena uporaba nadomestkov materinega mleka.
Materam, ki nameravajo “mešano hraniti” (kombinacija dojenja in hranjenja z nadomestki materinega mleka), je treba svetovati o pomembnosti izključnega dojenja v prvih nekaj tednih življenja, kako vzpostaviti preskrbo z mlekom, in jim zagotoviti, da je otrok sposoben sesati in prejeti mleko iz dojke.
Materam, ki so se odločile, da ne bodo dojile, je treba svetovati o pomenu dojenja. Poučiti jih je treba o varni pripravi in shranjevanju nadomestka materinega mleka in kako se ustrezno odzvati na otrokove namige za hranjenje.
Novorojenčke, ki se ne morejo hraniti z materinim mlekom, je treba hraniti z darovanim mlekom. Če darovano mleko ni na voljo ali je kulturno nesprejemljivo, so potrebni nadomestki za materino mleko.
Matere je treba podpirati in spodbujati k izčrpavanju mleka, da še naprej ohranjajo proizvodnjo mleka in dajo prednost uporabi lastnega mleka, tudi če je neposredno dojenje nekaj časa izziv.
Merljivi kazalniki:
- Vsaj 80 % dojenčkov (nedonošenih in donošenih) naključno izbranih mater je prejelo samo žensko mleko (od lastne matere ali iz banke človeškega mleka) ves čas bivanja v ustanovi.
- Vsaj 80 % naključno izbranih mater, ki so se odločile, da ne bodo dojile, poroča, da se je osebje pogovarjalo z njimi o različnih možnostih hranjenja in jim pomagalo pri odločitvi.
- Vsaj 80 % naključno izbranih mater, ki so se odločile, da ne bodo dojile, poroča, da se je osebje pogovarjalo z njimi o varni pripravi, hranjenju in shranjevanju nadomestkov materinega mleka.
- Osebje mora pojasniti razlog, če hrani zdrave novorojence z drugo hrano in ne z materinim mlekom. V vsaj 80 % naključno izbranih primerih mora biti vzrok sprejemljiva medicinska indikacija, razen kadar matere izrecno odklonijo dojenje iz razlogov, ki so izven vpliva bolnišnice. Medicinske indikacije za dohranjevanje naj bodo vpisane v otrokovo dokumentacijo.
- Najmanj 80 % naključno izbranih nedonošenčkov in drugih ranljivih otrok, ki se ne morejo hraniti z materinim mlekom, se hrani z darovanim mlekom, če je to dosegljivo.
- Vsaj 80 % naključno izbranih mater z dojenčki v posebni negi poroča, da jim je bila ponujena pomoč za začetek laktogeneze II (začetek obilnega izločanja mleka) in pri vzdrževanju laktacije v 1–2 urah po porodu.
- - Vodja zdravstvene nege ali koordinator dojenja mora navesti sprejemljive medicinske razloge za primere, ko dojeni otroci prejemajo drugo hrano ali pijačo.
Sedmi korak
Omogočiti materam in novorojenčkom 24-urno sobivanje (rooming-in).
Ustanove, ki zagotavljajo oskrbo mater in novorojenčkov, bi morale materam omogočiti, da njihovi dojenčki ostanejo v sobivanju z njimi (rooming-in) čez dan in ponoči, takoj po vaginalnem porodu ali carskem rezu, ali od trenutka, ko se mati lahko odzove na dojenčka, do odpusta. Dojenčki smejo biti ločeni od matere le zaradi upravičenih zdravstvenih in varnostnih razlogov.
Ko je mati nameščena v namenskem oddelku za okrevanje po carskem rezu, bi moral biti otrok nastanjen v isti sobi blizu nje. Pri takem bivanju bo potrebovala praktično pomoč, da bo dojila svojega otroka.
V nekaterih okoliščinah sobivanje ni mogoče, ker je treba dojenčka ali mater premestiti v posebno oskrbo. V tem primeru se je treba potruditi, da mati ne izgubi stika z otrokom in da nima omejitev glede obiskov svojega dojenčka.
Matere morajo imeti dovolj prostora za iztiskanje mleka v bližini svojih dojenčkov.
Merljivi kazalniki:
- Od naključno izbranih mater z zdravimi novorojenčki (vključno s 5 po carskem rezu), jih mora vsaj 80 % povedati, da so, odkar so prišle po porodu v svojo sobo (ali odkar so se bile sposobne odzivati na svoje otroke v primeru carskih rezov), bili njihovi otroci z njimi v sobi preko dneva in noči, razen za obdobja do največ ene ure.
- Opazovanja pri vsaj 80 % naključno izbranih materah po nezapletenih vaginalnih porodih potrjujejo, da so matere in dojenčki skupaj ali, če ne, imajo zdravstveno upravičene razloge za ločitev.
- Vsaj 80 % naključno izbranih mater nedonošenčkov potrjuje, da so jih spodbujali, da ostanejo blizu svojih dojenčkov, podnevi in ponoči.
Osmi korak
Podpora materam pri prepoznavanju in odzivanju na novorojenčkove znake lakote.
Matere je treba podpreti pri izvajanju odzivnega hranjenja kot dela negovalne oskrbe. Ne glede na to, ali dojijo ali ne, je treba matere podpreti, da prepoznajo in se v času bivanja v porodnišnici ustrezno odzovejo na znake lakote svojih dojenčkov.
Kadar mati in otrok zaradi zdravstvenih razlogov (po carskem rezu, nedonošenček ali bolan dojenček) nista v istem prostoru, mora osebje ustanove podpirati mamo, da otroka čim pogosteje obišče, da lahko prepozna znake lakote. Ko osebje opazi znake lakote pri dojenčku, mora združiti mater in otroka.
Merljivi kazalniki:
- Vsaj 80 % naključno izbranih doječih mater donošenih novorojenčkov lahko opiše vsaj dva zgodnja znaka lakote pri otroku.
- Vsaj 80 % naključno izbranih doječih mater donošenih novorojenčkov poroča, da so jim svetovali, naj svoje dojenčke hranijo tako pogosto in tako dolgo, kot si dojenček želi.
Deveti korak
Svetovanje materam o tveganjih pri uporabi stekleničk, cucljev in dud.
Če je za donošene dojenčke dodajanje izčrpanega materinega mleka ali drugega mleka medicinsko indicirano, se lahko med njihovim bivanjem v ustanovi uporabljajo metode hranjenja s pomočjo skodelice, žličke ali stekleničke s cucljem. Pri vseh pripomočkih je potrebno zagotavljati ustrezno higieno.
Fiziologija sesanja na dojki je drugačna od fiziologije sesanja iz stekleničke za hranjenje s cucljem. Možno je, da hranjenje s stekleničko povzroči težave pri dojenju, še posebej pri daljši uporabi.
Dude se uporabljajo za pomirjanje dojenčkov. V nekaterih primerih služijo v terapevtski namen, kot je zmanjšanje bolečine med posegi, kadar dojenje ali stik koža na kožo nista možna. Če pa dude nadomestijo sesanje, lahko to privede do zmanjšanja proizvodnje materinega mleka. Uporaba dude lahko tudi ovira materino sposobnost prepoznati znake lakote pri otroku.
Za nedonošenčke dokazi kažejo, da uporaba stekleničke s cucljem moti učenje sesanja na dojki. Če je izčrpano materino mleko ali drugo mleko medicinsko indicirano, so zaželene druge metode hranjenja in sicer s pomočjo skodelice ali žlice. Po drugi strani pa je za nedonošenčke, ki ne zmorejo neposrednega dojenja, neprehransko sesanje in stimulacija ust lahko koristna, dokler dojenje ni vzpostavljeno. Nehranljivo sesanje ali stimulacija ust vključuje uporabo dojke, ki še ne proizvaja mleka, prsta ali dude.
V ustanovi ne sme biti promocije stekleničk za hranjenje, cucljev in dud v katerem koli delu objektov, ki zagotavljajo storitve za matere in novorojenčke, in s strani katerega koli osebja. Tako kot je v primeru nadomestkov materinega mleka, ti izdelki spadajo v področje uporabe Kodeksa.
Merljivi kazalniki:
- Vsaj 80 % naključno izbranih doječih mater donošenih in nedonošenih otrok poroča, da so bile poučene o tveganjih uporabe stekleničk, cucljev in dud.
Deseti korak
Ob odpustu zagotoviti dostop do neprekinjene podpore in oskrbe za starše in novorojenčke.
V okviru varovanja, spodbujanja in podpore dojenju je treba načrtovati in usklajevati odpust iz ustanov, ki zagotavljajo porodniško oskrbo, tako da imajo starši in njihovi novorojenčki dostop do stalne podpore in ustrezne oskrbe. Vsaka mati mora dobiti informacije, kje bo lahko poiskala pomoč glede dojenja in laktacije. Tiskane in/ali spletne informacije so lahko koristne za zagotavljanje kontaktov za podporo v primeru vprašanj, dvomov ali težav, vendar to ne bi smelo nadomestiti aktivnega nadaljnjega spremljanja s strani usposobljenega strokovnjaka. Ustanova mora vzdrževati stik s skupinami in posamezniki, ki nudijo podporo v največji možni meri. Nadaljnja oskrba je še posebej pomembna pri nedonošenčkih in dojenčkih z nizko porodno težo. Pri njih je potrebna stalna podpora usposobljenih strokovnjakov.
Merljivi kazalniki:
- Najmanj 80 % naključno izbranih mater nedonošenčkov in donošenih dojenčkov poroča, da so bile obveščene, kje lahko dostopajo do podpore za dojenje v svoji skupnosti.
- Ustanova lahko dokaže, da se usklajuje s službami/posamezniki v skupnosti, ki zagotavljajo podporo pri hranjenju dojenčkov, vključno strokovno in laično podporo.
- Odgovorna medicinska sestra/koordinator dojenja na porodniškem oddelku mora poznati področne skupine za podporo dojenja in poročati o vsaj enem načinu, kako napoti matere tja (n.pr.: s pisnim gradivom ali nasvetom).
- Namesto tega mora opisati sistem sledenja in podpiranja vseh doječih mater po odpustu domov (zgodnji postnatalni ali laktacijski ambulantni pregled, obisk na domu, telefonski klic itd..)
