Pomen novorojenčku prijazne porodnišnice in dojenju prijazne zdravstvene ustanove v kriznih obdobjih

Pomen novorojenčku prijazne porodnišnice in dojenju prijazne zdravstvene ustanove v kriznih obdobjih

Strokovni članek avtorice Tatjane Pavlin. Članek razpravlja o pomenu novorojenčku prijazne porodnišnice in dojenju prijazne zdravstvene ustanove v kriznih obdobjih.

Izvleček

Uvod: Dojenje med izrednimi razmerami je še bolj pomembno kot sicer. Nedojeni otroci so bolj dovzetni za okužbe in druga obolenja. Dojenje zagotavlja priložnost za dotik, toploto, boljšo nego in navezanost med otrokom in materjo, kar je v izrednih razmerah še posebej pomembno.

Razprava: Zdravstveni delavci morajo poznati pomen dojenja, ker dojenje zagotavlja mnoge kratkoročne  in dolgoročne prednosti za mater in otroka. Se pa v izrednih razmerah pojavijo številne ovire, ki jih je potrebno premagati.

Sklep: Prizadevati si je potrebno za optimalno pomoč in svetovanje materam o dojenju, tudi če je mati okužena s koronavirusi.

Ključne besede: dojenje, krizne razmere, pandemija COVID-19, svetovanje

Uvod

Dojenje je že vso dolgo zgodovino človeštva ščitilo nebogljene otroke pred stradanjem v različnih kriznih obdobjih kot so naravne nesreče, spopadi, vojne in druge katastrofe. Vzroki za pomanjkanje hrane in pitne vode so bili različni, vedno pa je dojenje pomagalo preživeti najmanjšim in najšibkejšim članom človeške družbe.

Dojenje dokazano zmanjšuje verjetnost za različne okužbe (1), verjetnost sindroma nenadne smrti dojenčka (2), zmanjša verjetnost in intenzivnost driske (3), zmanjšuje verjetnost okužb spodnjih dihal (4), sečil (5) in srednjega ušesa (6). Dojenje ščiti tudi pred nekrotizantnim enterokolitisom (7), sladkorno boleznijo tipa 1 in 2 (8) ter kronično vnetno črevesno boleznijo (9). Dojenje zelo verjetno varuje  še pred drugimi bolezenskimi stanji, ima pa tudi številne koristi za doječo mater in družbo.

Materino mleko je varno, čisto in dostopno. Zato je v izrednih razmerah še posebej pomembno, da se dojenje vzpostavi, da so otroci izključno dojeni do šestega meseca starosti in  nato ob ustrezni dopolnilni prehrani naprej do drugega leta ali še dlje (10).

Pri tem pa imajo zelo pomembno vlogo ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci, ki pomagajo materam po porodu vzpostaviti, kasneje pa vzdrževati ali celo ponovno vzpostaviti dojenje.

V letu 2015 je bilo 200 milijonov ljudi prizadetih zaradi različnih spopadov in naravnih nesreč. Dojenje bi lahko preprečilo do 20 % smrti otrok do petega leta starosti (11).

Razprava

Tudi najbogatejše in najrazvitejše civilizacije niso bile in še vedno niso varne pred pomanjkanjem hrane in pitne vode, kar se je izkazalo tudi v času pandemije COVID-19. Prekinjene so bile transportne povezave in ni veliko manjkalo, da bi tudi najbogatejšim državam zmanjkalo določenih življenjskih potrebščin. Prav lahko bi prišlo tudi do pomanjkanja preskrbe z nadomestki materinega mleka. To se je v nekaterih predelih sveta že večkrat zgodilo ob različnih naravnih in drugih katastrofah. Raziskave so pokazale, da je bila obolevnost in umrljivost otrok, ki niso bili dojeni, bistveno večja kot pri dojenih otrocih. Na primer ob poplavah v Maleziji leta 2014 je za več kot štirikrat poraslo število hospitaliziranih otrok, za 40 % pa je poraslo število obolenj z drisko (12).

V času izrednih razmer je velika verjetnost pomanjkanja pitne vode, s katero bi lahko ustrezno pripravili mlečne formule. Nekontrolirana uporaba doniranih mlečnih formul se je v izrednih razmerah izkazala odgovorno za povečano obolevnost in umrljivost otrok (10).

Tudi med pandemijo COVID-19 se je izkazalo, da je dojenje varno tako za mamo kot za otroka, četudi sta mati in/ali otrok okužena. Nevarnost prenosa okužbe je majhna, okužba poteka pri otrocih praviloma v blagi obliki, posledice nedojenja in ločitve matere in otroka pa so lahko velike.

V takih in drugačnih izrednih razmerah zdravstvene in druge službe ne delujejo optimalno, zato je še toliko bolj pomembno vzpostaviti in vzdrževati dojenje.

Izzivi, pred katere smo bili postavljeni zdravstveni delavci v Novorojenčku prijazni porodnišnici in Dojenju prijazni zdravstveni ustanovi v času izrednih ukrepov za obvladovanje pandemije COVID-19:

  • neizvajanje šol za starše oz. priprav na porod
  • manj obiskov nosečnic v ginekoloških dispanzerjih
  • odsotnost partnerja pri porodu
  • odsotnost obiskov po porodu
  • pomanjkanje zaposlenih zaradi karanten in prerazporeditve kadra
  • potreba po distanci, razkuževanju, uporabi mask
  • ovirana komunikacija
  • hitrejše odpuščanje iz porodnišnice
  • manj obiskov patronažne službe
  • manj sistematskih pregledov
  • zdravstvena obravnava na daljavo.

V takih razmerah so nosečnice in porodnice dobile manj podpore za dojenje kot v običajnih razmerah in sicer tako pred, med in po porodu. Delovanje zdravstvene službe je bilo na vseh nivojih močno okrnjeno, še posebej na področju preventive.

Sklepi

Načrti za delovanje zdravstvene in drugih služb v kriznih razmerah morajo vsebovati aktivnosti za vzpodbujanja dojenja in ustrezno obvladovanje uporabe nadomestkov materinega mleka (10, 14).

Materam je potrebno pomagati začeti z dojenjem v prvi uri po rojstvu.

Zagotoviti je potrebno ustrezne razmere za dojenje.

Matere je potrebno naučiti vzdrževati laktacijo v primeru ločitve od otroka.

Zagotoviti je potrebno izključno dojenje prvih šest mesecev otrokovega življenja in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani do 2 let ali več.

Povečati je potrebno pogostost dojenja med boleznijo in po njej, da se zagotovi ustrezna rast.

Vzpodbujati je potrebno ponovno vzpostavitev dojenja, če je prišlo do prekinitve dojenja iz različnih razlogov.

In nenazadnje je potrebno o dojenju ustrezno podučiti očete, ki so pomembna podpora materi pri vzpostavitvi in vzdrževanju dojenja.

V kakršnihkoli izrednih razmerah kot je tudi pandemija COVID-19 bi morali vsi ključni akterji v zdravstvu od načrtovalcev do izvajalcev zdravstvenega varstva aktivno delovati v prid dojenja.

  1. Rautava S, Walker WA. Academy of Breastfeeding Medicine: Breastfeeding – An Extrauterine Link Between Mother and Child. Breastfeeding Medicine 2009; 4(1): 3-10.
  2. Vennemann MM, Bajanowski T, Brinkmann B, Jorch D, Yucesan K, Sauerland C et al. Does Breastfeeding Reduce the Risk of Sudden Infant Death Syndrome. Pediatrics 2009; 123: 406–410.
  3. Chung M, Raman R, Trikalinos T, Lau J, Ip S. Interventions in Primary Care to Promote Breastfeeding: An Evidence Rewiew fort he U.S. Preventive Services Task Force. Ann. Of Intern. Med. 2008; 149: 565–582.
  4. Bachrach  VR, Schwarz E, Bachrach LR. Breastfeeding and the risk of hospitalization for respiratory disease in infancy: a meta-analysis. Arch. Pediatr. Adolecs. Med. 2003;157: 237-43.
  5. Marild S, Hansson S, Jodal U, Oden A, Svedberg K. Protective effect of breastfeeding against urinary tract infection. Acta Paediatr 2004; 93(2): 154-6.
  6. Duncan B, Ey J, Holberg CJ. Exclusive breastfeeding for at least 4 months protects against otitis media. Pediatrics 1993; 91:867.
  7. Noerr B. Current Controversies in the Understanding of Necrotizing Enterocolitis. Adv Neonatal Care 2003;3(3).
  8. Giuliani C, Li Volsi P, Brun E, Chiambretti A, Giandalia A, Tonutti L et al. Breastfeeding during the COVID-19 pandemic: Suggestion on behalf of woman study group of AMD. Diabetes Research and Clinical Practice 2020.
  9. Klement E, Cohen RV, Boxman A. Breastfeeding and risk of inflammatory bowel disease: a systematic review with meta-analysis. Am. J. Clinical Nutrition 2004; 50859, 1342-52.
  10. Williams J, Namazova-Baranova L, Weber M, Vural M, Mestrovic J, Carrasco-Sanz A et al. The Importance of Continuing Breastfeeding during Coronavirus Disease-2019: In Support of the World Health Organization Statement on Breastfeeding during the Pandemic. European Paediatric Association 2020: 234-6.
  11. Prudhon C, Benelli P, Maclaine A, Harrigan P, Frize J. Informing infant and young child feeding programming in humanitarian emergencies: An evidence map of reviews including low and middle income countries. Maternal & Child Nutrition 2017; 14.
  12. Sulaiman Z, Mohamed N, Tengku A, Tengku I, Johari N, Hazlina N, Hussain N. Infant feeding concerns in times of natural disaster: lessons learned from the 2014 flood in Kelantan, Malaysia. Asia Pac J Clin Nutr 2016; 25(3):625-30.
  13. International Code of Marketing Breast Milk Substitutes (WHO, 1981).14. World Health Organization (WHO). E-Library of Evidence for Nutrition Actions (Elena). Continued breastfeeding for healthy growth and development of children. www.who.int/elena/titles/continued_breastfeeding/en/. Accessed April 7, 2020.

Pavlin T. Pomen novorojenčku prijazne porodnišnice in dojenju prijazne zdravstvene ustanove v kriznih obdobjih = The Importance of Baby Friendly Hospitals during a Crisis Period. In: Tekauc Golob A, editor. Podprimo dojenje za zdravje planeta : zbornik prispevkov / 11. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, Ljubljana, 9. oktober 2020. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2020. p. 59–63.

Vam je vsebina všeč? Delite jo:

Naj otrok izbira pot

Knjižna uspešnica

Terminološki slovar laktacije in dojenja

NOSD novice

e-novice
Prijavite se na naše e-novice

Za prijavo na e-novice v obrazec vpišite svoj e-naslov in pošiljali vam bomo najbolj brane vsebine o dojenju.

Najbolj brano

Najbolj brane vsebine