Strokovni članek avtorja doc. dr. Evgena Benedika, kliničnega dietetika. Članek govori o pomenu prehrane matere nedonošenčka.
Izvleček
Uvod: Dandanes je o prehrani doječe matere znano že veliko, a še vedno prihaja do zmede in neenotnosti glede določenih vprašanj med zdravstvenim osebjem – zato je ključnega pomena dobra in ustrezna informiranost. Namen prispevka je pojasniti in odgovoriti na 7 najpogostejših prehranskih vprašanj, na katera naleti zdravstveno osebje pri delu z doječimi materami.
Razprava: Materino mleko zdravih in dobro prehranjenih mater je najustreznejša hrana in zaščita za dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih zagotavlja dojenčku vsa potrebna hranila za optimalno rast in razvoj. Edino v primeru nedonošenosti otroka se lahko v prvih dneh ali tednih posega po določenih hranilnih dodatkih materinega mleka. Ves čas dojenja in/ali izbrizgavanja je potrebno skrbeti tudi za ustrezno prehrano doječe matere, saj je koncentracija določenih hranil v materinem mleku, predvsem joda, cinka, maščobnih kislin, v vodi topnih vitaminov, predvsem iz skupine B-kompleksa in v manjši meri tudi v maščobi topnih vitaminov, odvisna od njenih telesnih zalog (rezultat prehrane med nosečnostjo), predvsem pa njene trenutne prehrane. Prav tako je potrebno doječi materi podati ustrezna navodila glede eventualne uporabe prehranski dopolnil, uživanja alergogenih živil, alkohola in kofeina.
Sklepi: Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje z različnimi vprašanji doječe matere glede njene prehrane, uporabe prehranskih dopolnil, uživanja alergogenih živil, alkohola in kave. Pri podajanju odgovorov na vprašanja je zaželena enotnost in verodostojnost navedenih odgovorov. V prispevku je na enem mestu zbranih 7 vprašanj, vezanih na prehrano, s pripadajočimi odgovori.
Ključne besede: prehrana, dojenje, doječa mati, nedonošenček.
Uvod
Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog že v času pred nosečnostjo (za žensko in moškega), med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka in kasneje odraslega, skozi celo življenje. Zdrava prehrana vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo (zmanjšanje tveganja za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, alergij, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja ter presnovnih bolezni) in celo na naslednjo generacijo potomcev, kar imenujemo prehransko ali presnovno programiranje (1).
Materino mleko zdravih in dobro prehranjenih mater je najustreznejša hrana in zaščita za dojenčke, saj je kompleksna mešanica hranil, rastnih faktorjev, hormonov ter bioaktivnih in drugih zaščitnih snovi. Poleg tega dojenje zagotavlja vrsto koristi za zdravje matere in dojenčka. Hranjenje dojenčka z materinim mlekom se tako priporoča vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti, nato pa dokler želita doječa mati in otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za optimalno rast, razvoj in zdravje. Edino v primeru nedonošenosti otroka se lahko v prvih dneh ali tednih uporablja določene prehranske dodatke s katerimi prilagodimo materino mleko potrebam nedonošenčka (2). Pred uporabo omenjenih dodatkov je zaželeno najprej analizirati sestavo materinega mleka, saj se na podlagi analize materinega mleka lažje odloči ali je dodatek sploh potreben in če, kateri je najprimernejši.
Po dopolnjenem šestem mesecu starosti (180 dni) je dojenčkove potrebe po energiji in hranilih vedno težje zagotavljati samo z dojenjem oziroma materinim mlekom, zato se svetuje, da se prične uvajati (mešano) dopolnilno prehrano.
Za optimalno sintezo materinega mleka, tako glede količine kot glede sestave, je pomembna predvsem psihična umirjenost (prijazna in naklonjena podpora cele družine), dovolj počitka in pravilna tehnika dojenja oziroma izbrizgavanja. Pomembno je čim bolj pogosto dojenje/izbrizgavanje, zlasti v prvih tednih po porodu, in zdrava, uravnotežena prehrana, ki obsega tudi zadostno pitje tekočine (voda, mineralna voda ali nesladkani čaj). V času dojenja poteka pospešen prenos hranil iz telesa matere v materino mleko. Za doječo mati je izredno pomembno, da svojo prehrano prilagodi povečanim potrebam po hranilih, kar ne pomeni, da uživa samo večje količine hrane, ampak predvsem da je hrana, ki jo uživa, hranilno bogata. Shujševalne diete in težje fizične vadbe v času dojenja niso primerne (3).
Namen in cilj prispevka je podati in razjasniti nekaj glavnih vprašanj povezanih s prehrano doječe matere, na katera pogosto naleti zdravstveno osebje v porodnišnici, bolnišnici, ambulanti ali na terenu. S tem znanjem bo zdravstveno osebje bolje opremljeno z ustreznimi informacijami in bo tako nudilo tudi ustrezno podporo (prehransko prvo pomoč) doječim materam. Za specifična vprašanja pa se doječo mamo napoti h kliničnemu dietetiku.
Razprava
Sestava materinega mleka je precej odvisna od prehrane doječe matere. Tako je na primer maščobnokislinska sestava materinega mleka v veliki meri odvisna že od prehrane v času nosečnosti, kot tudi od prehrane v času dojenja (4). Poleg tega je tudi koncentracija selena, joda in nekaterih v vodi topnih vitaminov B-kompleksa odvisna od prehrane matere (5). Kljub vsemu pa je v znanstveni in strokovni literaturi še zelo malo znanega o tem kako prehrana oziroma prehransko stanje matere vpliva na sestavo materinega mleka nedonošenih otrok. Predvideva se, da je prenos hranil iz telesa matere in njene trenutne prehrane v materino mleko še dodatno pospešen, zato je toliko bolj pomembno kako se doječa mati nedonošenčka prehranjuje (6, 7). Več o prehrani doječe matere si lahko preberete na http://prvikoraki.si.
Sedem najpogostejših prehranskih vprašanj
Zdravstveno osebje naleti pri svojem delu na vrsto vprašanj o dojenju/izbrizgavanju in s tem povezano prehrano doječe matere. Pri podajanju odgovorov ima zdravstveno osebje pomembno vlogo glede njene odločitve, ali bo dojenje oziroma izbrizgavanje ohranila in z njim nadaljevala ali se bo odločila za prekinitev. Zato je ključnega pomena dobra in ustrezna informiranost zdravstvenega osebja, da se izognemo širjenju neustreznih, strokovno neutemeljenih in včasih celo škodljivih informacij na račun dojenja (8).
V literaturi se je pojavilo sedem najpogostejših vprašanj mam, povezanih s prehrano ali prehranskim stanjem mam, s katerimi se obračajo na zdravstveno osebje. Ta vprašanja pa so še predvsem pereča pri doječih materah nedonošenčkov. V tokratnem prispevku bom predstavil omenjena vprašanja s pripadajočimi pravilnimi odgovori (8).
1. Uživanje katerih od naštetih živil/tekočin bo povečalo tvorbo materinega mleka?
a) Prehranski galaktogogi (grško seno, ovsena kaša, pivski kvas in laneno seme)
b) Voda
c) Pivo, predvsem temno
d) Nič od naštetega
e) Vse našteto
2. Potrebe po energiji med dojenjem so ocenjene na:
a) 250 kcal/dan
b) 500 kcal/dan
c) 630 kcal/dan
d) 1.000 kcal/dan
3. Doječa mati mora s prehrano zagotoviti ustrezen vnos sledečih hranil, da bo hranilna sestava njenega mleka ustrezna:
a) Železa, v maščobi topnih vitaminov, kalcija.
b) Železa, cinka, joda in vitamina B12.
c) Omega-3 maščobnih kislin, v maščobi topne vitamine.
d) Joda, cinka, omega-3 maščobnih kislin, vitamina B12, vitamina D.
e) Vitamina D in kalcija.
4. Količina katerih od sledečih hranil v materinem mleku ni odvisna od materine trenutne prehrane?
a) Železo, v maščobi topnih vitaminov, kalcij.
b) Železo, cink, jod, B12.
c) Omega-3 maščobne kisline, v maščobi topni vitamini.
d) Jod, cink, omega-3 maščobne kisline, B12, vitamin D.
e) Vitamin D in kalcij.
5. Da se zmanjša tveganje za pojav alergije pri otroku se mora doječa mati izogibati:
a) beljakovinam kravjega mleka (kravje mleko, mlečni izdelki, izdelki, kjer je kravje mleko lahko prisotno), glutenu (pšenici, rži, ječmenu, piri, ipd.) in oreščkom (orehi, lešniki, arašidi, kokos, ipd.) vse dokler se živila z omenjenimi alergeni ne uvedejo varno v prehrano otroka po 6. mesecu starosti.
b) držite se stroge eliminacijske diete, ki iz vaše prehrane izključuje vsa alergogena živila (mleko, jajca, gluten, oreščke, sojo, morske sadeže).
c) uživajte vse skupine živil, brez posebnih omejitev, razen v primeru, če imate sami alergijo ali intoleranco na določena živila.
d) izogibajte se uživanju določenih živil ali skupin živil, kadar imajo ostali družinski člani, vključno z očetom od otroka, alergijo ali intoleranco na ta živila.
6. Katera izmed naslednjih trditev je najbolj resnična, ko govorimo o vsebnosti alkohola v materinem mleku:
a) Vsebnost alkohola v materinem mleku je enaka vsebnosti alkohola v krvnem obtoku doječe matere.
b) Mati je pred dvema urama zaužila alkohol. Vsebnost alkohola v materinem mleku se po dveh urah ne spremeni.
c) Vsebnost alkohola v materinem mleku bo višja od vsebnosti alkohola v krvnem obtoku doječe matere.
d) Vsebnost alkohola v materinem mleku bo takšna, kot je bila pred dvema urama v krvnem obtoku matere.
e) Vsebnost alkohola v materinem mleku bo vedno nižja od vsebnosti alkohola v krvnem obtoku matere.
7. Kar zadeva uživanja kofeina, se doječe matere spodbuja, da:
a) omejijo uživanje kofeina v kakršnikoli obliki (kava, pravi čaj, energijski napitki, sladice s kofeinom) do dveh skodelic kave oziroma ne več kot 200 mg kofeina na dan.
b) uživajo toliko kofeina kot ga želijo, saj količina zaužitega kofeina ne vpliva na sestavo materinega mleka in prav tako nima vpliva na dojenčke.
c) zaužijejo vsaj 200 mg kofeina na dan.
d) se izogibajo vsem oblikam kofeina.
Odgovori na vprašanja
1. d
Na količino materinega mleka najbolj vpliva pogostost dojenja oziroma izbrizgavanja. Sinteza mleka se poveča predvsem takrat, ko se potreba oziroma »povpraševanje« po materinemu mleku poveča oziroma takrat, ko se dojka po dojenju oziroma izbrizgavanju popolnoma izprazni. V primerih, kadar doječa mati nima zadostne količine mleka ali je sinteza mleka manjša, se svetuje pogovor s svetovalcem za laktacijo in dojenje (www.dojenje.org), da oceni učinkovitost sesanja otroka in preveri ustreznost tehnike dojenja oziroma izbrizgavanja. Laktacijski svetovalec lahko oceni in pomaga materi, da se ustrezno sprosti, jo pomiri, oceni možnost prisotnih zdravstvenih težav za nastalo stanje, jo nauči ustreznih tehnik pristavljanja in dojenja in/ali ustreznih tehnik izbrizgavanja mleka (8). Več o tehniki izbrizgavanja si lahko preberete na http://prvikoraki.si.
Kadar se pojavijo težave s slabšim izločanjem mleka in so bile izčrpane že vse nefarmakološke možnosti za povečanje sinteze mleka, se lahko predpišejo galaktogogi (zdravila ali druge učinkovine, ki spodbujajo izločanje mleka v mlečnih žlezah). Dokazov o učinkovitosti in varnosti farmacevtskih galaktogogov (kot so domperidon (Motilium) in metoklopramid (Maxalon)) je malo, le-ti pa so šibki. Galaktogogi naj bi bili tudi določena zelišča in določena živila kot so grško seno, pegasti badelj (Silybyn marianum), pivo (sestavina ječmena), navadni slez, janež, bazilika, morske alge, proso, regrat, oves in semena sladkega komarčka, a v strokovni literaturi ni dovolj empiričnih dokazov, ki bi podpirali učinkovitost in varnost omenjenih galaktogogov (8).
Potrebe po tekočini se med dojenjem povečajo iz približno 1,4 na 1,7 litra tekočine na dan. Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje (9). Najprimernejši napitki so pitna voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. Za žejo niso primerne pijače z dodanim sladkorjem (ledeni čaj, nektar, voda z okusom, sladke gazirane pijače, sladkan čaj, energijske pijače, pijače za športnike in zgoščeni sadni sokovi). Ti napitki vsebujejo preveč sladkorjev v tekoči obliki in drugih aditivov, a premalo pomembnih hranil, kar ima veliko neugodnih učinkov na zdravje (10, 11). Mleko vsebuje relativno veliko energije in hranil, zato ga uvrščamo med živila (skupina: mleko in mlečni izdelki) in ne med pijače za žejo. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka (5).
2. c
Potrebe po energiji v času dojenja so odvisne od količine in sestave materinega mleka, prehranskih potreb ter prehranskega stanja doječe matere, zlasti pa od njene telesne aktivnosti (angl. Physical activity level, PAL vrednost) (9). Količina zrelega materinega mleka v prvih šestih mesecih dojenja znaša v povprečju od 7,0 do 8,5 dcl na dan, pri čemer obstajajo velike razlike med materami, saj znaša razpon od 4 do preko 10 dcl materinega mleka na dan (12). Za sintezo 8 dcl materinega mleka na dan je potrebno dodatnih 600 – 750 kcal na dan, pri čemer polovico energije prispevajo maščobne zaloge doječe matere (12). Po priporočilih (9) naj bi doječa mati (v starosti 25 do < 51 let) s prehrano, glede na njeno telesno aktivnost, v povprečju zaužila med 1.900 kcal (nizka telesna aktivnost, PAL vrednost = 1,4) in 2.500 kcal na dan (visoka telesna aktivnost, PAL = 1,8) ter dodatnih 500 kcal na dan za sintezo mleka v prvih štirih do šestih mesecih dojenja. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da ostali del energije izvira iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti. Doječe matere imajo navadno zelo dober tek in z lahkoto pokrijejo dodatne potrebe po energiji (9).
3. d
Doječa mati naj se za zagotavljanje vseh potrebnih hranil ravna po navodilih za zdravo in uravnoteženo prehrano (več na: www.prvikoraki.si). O smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil naj se pogovori z zdravnikom, farmacevtom ali kliničnim dietetikom. Pri uporabi komercialno dostopnih prehranskih dopolnil, predvsem tistih, ki vsebujejo veliko število različnih mikrohranil (multivitaminska in multimineralna prehranska dopolnila) v eni tableti, je potrebno pretehtati smiselnost uporabe, saj je namreč biorazpoložljivost vitaminov in mineralov iz takšnih prehranskih dopolnil nizka (2, 13).
4. a
Za dojenje sta potrebna večji vnos energije in hranil s prehrano in razvoj mehanizmov, ki zagotavljajo prednostni prehod hranil v materino mleko (5). Prehrana doječe matere pomembno vpliva na vsebnost nekaterih hranil v materinem mleku, zlasti določenih dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (omega-3 maščobnih kislin; DHK, EPK), vitaminov A, B6, B12 in D, joda, cinka ter selena (4, 5). Ustrezna vsebnost nekaterih hranil v materinem mleku, zlasti kalcija in folne kisline, kot tudi fosforja, magnezija, natrija in kalija je zagotovljena na račun praznjenja materinih zalog omenjenih hranil v organizmu na račun njenega počutja in zdravja (5). Spoznanje, da je optimalna sestava materinega mleka zelo pomembna, je v ZDA privedlo do razvoja novih možnosti za individualno testiranje sestave materinega mleka in posledično optimizacije prehrane doječe matere in otroka (https://www.happyvitals.com).
5. c
Ni utemeljenih znanstvenih dokazov, da bi se doječa mati morala preventivno izogibati določenim živilom z namenom, da bi preprečila pojav alergije pri otroku (8, 2). Nepotrebno omejevanje uživanja živil lahko celo ogrozi normalno oskrbo doječe matere z vsemi potrebnimi hranili (5, 14). Preventivne učinke pred alergijo izkazujejo morske ribe, ki so bogat vir omega-3 dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (DHK in EPK) in vitamina D. Zaradi možne vsebnosti nečistoč priporočamo uživanje drobnih, mladih morskih rib kot so girice, sardel, brancin in orada, ne pa večjih plenilskih rib, kot sta npr. tuna in morski pes (15).
Prav tako ni nikakršnih znanstvenih dokazov, da bi se doječa mati morala izogibati določenim skupinam živil, z namenom preprečitve pojava otroških krčev. Vedno je potrebno živilo, za katerega mati meni, da otroku povzroča krče, testirati znotraj treh različnih dni. Kadar se pojavijo krči vedno v določenem času po zaužitju živila, lahko mati to živilo za nekaj časa umakne iz svojega jedilnika (2). Kot je omenjeno lahko nepotrebno omejevanje živil ogrozi normalno oskrbo doječe matere z vsemi potrebnimi hranili.
6. a
Približno pol ure po zaužitju alkoholne pijače bo koncentracija alkohola v materinem mleku enaka koncentraciji alkohola v njenem krvnem obtoku. Alkohol preko hormona oksitocina in prolaktina negativno vpliva na tvorbo mleka (tvorba je slabša, motena), na laktacijo (količina mleka je manjša) in posledično na dojenje. Alkohol, ki je v materinem mleku, zaužije dojenček in posledično se alkohol v manjših koncentracijah nahaja tudi v njegovem krvnem obtoku. To vpliva na njegovo čuječnost in moti njegov ritem spanja (8).
Kljub temu, da se uživanje alkohola med dojenjem odsvetuje, skoraj polovica žensk v tem obdobju uživa alkohol, v povprečju dve standardni alkoholni enoti. Strokovnjaki opozarjajo, da abstinenca od alkohola lahko privede mamo do tega, da otroka raje hrani z mlečno formulo, kot da bi ga dojila. Zaradi tega ima dojenje, kljub nizkim koncentracija alkohola v materinem mleku, vseeno prednost pred mlečno formulo. Mamo se spodbudi, da se vsaj prvi mesec, dokler se ne vzpostavi vzorec dojenja, izogiba uživanju alkohola, potem pa, če ne gre drugače, lahko zmerno uživa alkohol. Da bo koncentracija alkohola v njenem mleku čim manjša, se mami razloži in svetuje sledeče (8):
- na dan lahko zaužije največ dve standardni alkoholni enoti;
- otroka naj podoji oziroma si izbrizga mleko pred uživanjem alkohola, do naslednjega podoja oziroma izbrizgavanja pa naj počaka vsaj 2 uri (to velja v primeru zaužitja ene standardne alkoholne enote);
- pred in med uživanjem alkohola naj uživa hrano;
- izbira naj pijače z nizko vsebnostjo alkohola oziroma alkoholne pijače naj nadomesti z brezalkoholnimi pijačami;
- pred zaužitjem večje količine alkohola naj si mama izčrpa mleko v naprej, da bo lahko z njim nahranila svojega otroka.
7. a
Kofein se v materinem mleku pojavi hitro po zaužitju, vendar pa je koncentracija kofeina v materinem mleku nizka, približno 1 % koncentracije, ki je v materinem krvnem obtoku. Koncentracija kofeina je najvišja 1 uro po zaužitju. Visoki vnosi kofeina so pri nekaterih dojenčkih povezani s pojavom napetosti, živčnosti in motenim vzorcem spanja. Če mama opusti uživanje kofeina, omenjeni simptomi pri dojenčkih izginejo po nekaj dneh. Kofein se pri dojenčkih, zlasti pa novorojenčkih, v njihovih jetrih počasi presnavlja, zato lahko prihaja do kopičenja in pojava zgoraj omenjenih težav. Kofein pričnejo normalno presnavljati med 3. in 5. mesecem starosti.
Uživanje kave med dojenjem naj se omeji na največ 4 skodelice kave ali pravega čaja na dan (8).
Sestava materinega mleka v odvisnosti od trenutne prehrane in telesnih rezerv (5, 8, 6)
Jod
Vsebnost joda v materinem mleku je odvisna od vsebnosti joda pri mami. Dojenčki so popolnoma odvisni od joda v materinem mleku in ga potrebujejo za normalno delovanje ščitnice.
Cink
Potrebe po cinku se med dojenjem povečajo, še posebno pri vegetarijanskem načinu prehranjevanja, saj ima cink iz živil rastlinskega izvora slabšo absorpcijo. Nezadostnemu prehranskemu vnosu cinka sledi tudi nezadostna koncentracija cinka v materinem mleku. Uživanje prehranskih dopolnil s cinkom na kratek rok ne zagotovi ustreznega dviga cinka v materinem mleku.
Omega-3 maščobne kisline
Maščobne kisline iz materine prehrane predstavljajo približno 85 % vseh maščobnih kislin v njenem mleku. S spremembo materine prehrane lahko neposredno vplivamo na maščobnokislinsko sestavo materinega mleka. V primeru, da mama zaužije neko jed, bogato z določenimi maščobnimi kislinami, bo koncentracija teh maščobnih kislin v njenem mleku 6 ur po zaužitju močno narasla in bo ostala povišana 1 – 3 dni. Prehrana z nizko vsebnostjo maščob in z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov poveča sintezo maščobnih kislin v mlečnih žlezah. Prav tako se vsebnost maščobnih kislin v materinem mleku močno spremeni v primeru Atkinsonove diete (dieta z visoko vsebnostjo maščob) ali v primeru uživanja mlečne maščobe.
V vodi topni vitamini
Koncentracija v vodi topnih vitaminov v materinem mleku je neposredno odvisna od materine trenutne prehrane.
Vitamin B12
Najbolj ogroženi za pomanjkanje vitamina B12 so dojenčki mam vegetarijank, predvsem vegank. Vitamin B12 je topen v vodi in je tako koncentracija vitamina B12 v materinem mleku neposredno odvisna od njene trenutne prehrane.
V maščobi topni vitamini (A, E in K)
Koncentracija v maščobi topnih vitaminov v materinem mleku je manj odvisna od materine trenutne prehrane, a vseeno je vnos teh vitaminov pomemben za obnavljanje materinih telesnih zalog v maščobi topnih vitaminov.
Vitamin D
Raven vitamina D, tako pri mami kot pri otroku, je v največji meri odvisna od izpostavljenosti sončnim žarkom UV-B valovne dolžine (glede na našo geografsko širino Slovenije je moč sonca za sintezo vitamina D v koži primerna edino v času med majem in septembrom). Otrok naj se neposrednemu sončnemu obsevanju v prvih 6 mesecih ne izpostavlja. Tudi prehranske vire vitamina D poznamo, a so zanemarljivi. V kolikor ima mati nizke vsebnosti vitamina D, bo tudi koncentracija vitamina D v njenem mleku nizka, posledično bo tudi koncentracija vitamina D pri otroku nizka. Zaradi tega se svetuje uporabo prehranskih dopolnil z vitaminom D tako za otroke (vitamin D kapljice; 400 mednarodnih enot na dan) kot tudi za odrasle (800 mednarodnih enot na dan).
Sestava materinega mleka, ki ni odvisna od trenutne prehrane in telesnih rezerv matere (5, 6, 8)
Železo
Na koncentracijo železa v materinem mleku ne vpliva koncentracija železa iz organizma matere. Za izključno dojenje prvih 6 mesecev materin organizem porabi približno polovico manj železa, kot ga sicer porabi v enakem obdobju pri menstruaciji.
Kalcij
V prvih 3 do 6 mesecih se mineralnokostna gostota doječim mamicam na račun dojenja nekoliko zmanjša, a se potem po 6 mesecih prične hitro povečevati, na koncu je kostna gostota žensk, ki so dojile, enaka ali celo nekoliko večja, kot pri ženskah, ki niso dojile. Koncentracija kalcija v materinem mleku ni odvisna od materine trenutne prehrane, prav tako se koncentracija ne spremeni ob uporabi kalcijevih prehranskih dopolnil.
Sklepi
Prehrana doječe matere vpliva na sestavo materinega mleka, predvsem na vsebnost joda, cinka, maščob (omega-3 maščobne kisline), v vodi topnih in delno tudi v maščobi topnih vitaminov. Ugodnejša kot je hranilna sestava materinega mleka, ugodneje to vpliva na trenutno zdravje otroka in na zdravje otroka v odrasli dobi. Zato je skrb za zagotavljanje ustreznih informacij glede prehrane doječe matere izjemnega pomena in to ne samo za zdravje njenega otroka, temveč posledično za celotno družbo. Zaželeno je, da osnovne informacije glede ustrezne prehrane doječe matere obvlada zdravstveno osebje, za bolj poglobljeno znanje ali specifične odgovore pa se napoti doječo mamo h kliničnemu dietetiku.