Strokovno srečanje - Omogočimo dojenje: podprimo zaposlene starše
Poškodovane in boleče prsne bradavice – študija primerov oskrbe s hidrofilno polimerno membrano z aktivnimi učinkovinami

Poškodovane in boleče prsne bradavice – študija primerov oskrbe s hidrofilno polimerno membrano z aktivnimi učinkovinami

Članek avtorjev pred. Renate Vettorazzi in viš. pred. Ljubiša Pađen obravnava temo poškodovanih in bolečih prsnih bradavic. Članek je študija primerov oskrbe s hidrofilno polimerno membrano z aktivnimi učinkovinami.

Izvleček

Izhodišča: Materino mleko predstavlja najboljši način prehrane dojenčkov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev, nato pa ob komplementarni prehrani dojenje do drugega leta. Pri dojenju se lahko pojavijo težave, ki vodijo v prenehanje dojenja. Ena izmed njih so tudi poškodovane in boleče prsne bradavice. Predhodne študije govorijo v prid intervencijam za lajšanje teh težav.

Namen: Z izvedeno študijo predstaviti primere lokalne topične oskrbe poškodovanih in bolečih bradavic.

Metode: Izvedena je bila študija primerov. V študijo so bile vključene ženske, ki dojijo in imajo poškodovane in boleče prsne bradavice. Ženske so ob razviti poškodbi bradavic namestile oblogo iz hidrofilne polimerne membrane z aktivnimi učinkovinami za 24 ur. Za čas dojenja so oblogo začasno odstranile. Enkrat dnevno so izpolnile vprašalnik o bolečini in izkušnji. IBCLC svetovalka je enkrat dnevno do zacelitve naredila oceno stanja prsne bradavice. V študiji smo opazovali sledeče izide: čas zacelitve poškodovane bradavice, bolečnost poškodovanih bradavic, higieno dojk in izkušnjo z lokalno oskrbo. Sklop, v katerem smo zbirali podatke o izkušnjah z oskrbo, smo analizirali s pragmatičnim pristopom tematske analize.

Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske najpogosteje poročale o popolni zacelitvi poškodovanih bradavic v 3 dneh. Vključene ženske so poročale o manjši bolečnosti bradavic ob uporabi materiala za topično oskrbo. Ženske so poročale o pozitivnih izkušnjah z lokalno oskrbo in osebnim svetovanjem.

Razprava in zaključek: Poškodovane in boleče prsne bradavice lahko vodijo v opustitev dojenja. Pri navajanju bolečine je potrebno izvesti oceno dojenja in žensko informirati o možnostih oskrbe bolečih in poškodovanih prsnih bradavic. Predhodne študije poročajo, da je lokalna oskrba poškodovanih in bolečih bradavic priporočljiva. Ta študija govori v prid pozitivnim izkušnjam doječih žensk s topično oskrbo. Za oceno učinkovitosti intervencije in ekonomske sprejemljivosti pa je potrebno izvesti nadaljnje bolj toge raziskave.

Ključne besede: poškodovane prsne bradavice, lokalna oskrba, laktacijska svetovalka, dojenje.

Uvod

Številne vodilne zdravstvene organizacije, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo (1) in Ameriško akademijo za pediatrijo (2), priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev otrokovega življenja. Dojenje zagotavlja veliko prednosti za otroka, mati in okolje (npr. manjša je verjetnost za vnetje srednjega ušesa, respiratorna vnetja, diabetes tipa 1 in 2; manj je poporodnih krvavitev, manjša je verjetnost raka na jajčnikih pri materi; finančni prihranki za družino in okolje itd.) (3, 4). Toda, kljub dobro poznanim prednostim dojenja, trajanje dojenja ostaja še vedno zelo kratko (4). Boleče in poškodovane bradavice predstavljajo enega izmed najbolj pogostih razlogov za opuščanje dojenja (5, 6). Boleče in poškodovane bradavice se navadno pojavijo v prvih dneh po porodu. Spremljajo jih lahko tudi drugi znaki, kot na primer krvavitve, edem, različni izpuščaji ter druge spremembe na bradavici in okolni koži. Včasih jih spremljajo tudi krvavitve na dojkah, ranice, edem, pordelost dojk, glivične okužbe (7). Prav tako so z bolečimi in poškodovanimi bradavicami lahko povezani tudi nekateri drugi zapleti, kot na primer zastojna dojka in mastitis (8).

Vzrok za boleče in poškodovane bradavice je najpogosteje vezan na nepravilno pristavitev dojenčka in sicer tako, da ima v ustih le bradavico, ki jo žveči in rani. Pogost etiološki dejavnik je tudi otrokov prekomerno priraščen jezik (ankiloglosija). Pri priraščenem jeziku se otrok zaganja v bradavico in jo rani (9). Vzroki pa so lahko tudi drugi, na primer: vazospazem bradavic in glivične okužbe (8, 10, 11).

Pravilno pristavljanje in pravilna tehnika dojenja bi morala biti prva ukrepa pri preprečevanju bolečih in poškodovanih bradavic (12). Številne predhodne raziskave govorijo tudi v prid preprostim intervencijam, kot so na primer uporaba toplih obkladkov, kolagenskih mazil in mazil, ki vsebujejo dexapanthenol. Prav tako nekatere raziskave govorijo v prid uporabi lanolina (5, 13, 14). V zadnjem času se na trgu pojavljajo tudi drugi pripravki za lajšanje bolečih in poškodovanih bradavic. Na področju obravnave ran in tudi dojenja pa so se začele izvajati raziskave, ki proučujejo učinkovitost nekaterih sodobnih materialov, kot so filmske obloge, hidrogeli in drugi (13, 15).

Namen te študije je bil predstaviti primere lokalne topične oskrbe poškodovanih in bolečih bradavic z oblogo iz hidrofilne polimerne membrane z aktivnimi učinkovinami.

Metode

V empiričnem delu smo izvedli študijo primerov.

Vzorec:

Uporabili smo neslučajnostni, namenski vzorec 7 žensk, ki so dojile ter imele poškodovane in boleče prsne bradavice.

Kriteriji za vključitev:

  • starost več kot 18 let,
  • ženska, ki doji oz. si izčrpava mleko,
  • ima poškodovane in boleče bradavice,
  • je zmožna dati informiran pristanek.

Vzorčenje:

Ženske so bile povabljene v raziskavo preko spletnih socialnih omrežij in s pomočjo metode “snežne kepe” (predaja informacij o študiji od ust do ust). Najprej so izpolnile spletni obrazec, kjer so podale kontaktne podatke, na kratko opisale težave in imele možnost vprašanj. Nato jih je po telefonu kontaktirala IBCLC svetovalka (International Board Certified Lactation Consultant), ki je opravila pogovor z njimi. V kolikor so izpolnjevale kriterije za vključitev, so bile povabljene v študijo, sicer pa je IBCLC svetovalka izvedla svetovanje o dojenju, s čimer smo zavarovali interese vseh žensk.

Vse udeleženke so bile seznanjene z namenom in cilji študije. Po informiranju so imele ženske 24 ur časa, da se odločijo ali bi želele sodelovati. Sodelovanje je bilo prostovoljno s pisnim pristankom. Na udeleženke se ni izvajal noben pritisk, nesodelovanje za njih ni imelo nikakršnih posledic.

Protokol intervencije

Najprej je bila narejena anamneza, pregled otrokovih ust in materinih dojk, narejena je bila ocena dojenja. Na podlagi zbranih podatkov so bile svetovane možne rešitve in izvedeno svetovanje glede uporabe hidrofilne polimerne obloge.

Ženske so ob razviti poškodbi bradavic namestile oblogo iz hidrofilne polimerne membrane z aktivnimi učinkovinami za 24 ur. Obloga vpije in zadrži tekočino iz rane in mleko, začne se sproščati čistilno sredstvo, ki ohranja rano čisto in odstranjuje poškodovano tkivo, glicerin omogoča optimalno okolje za zdravljenje in preprečuje, da bi se obloga sprijela s kožo. Ob podojih so oblogo začasno odstranile. Enkrat dnevno so izpolnile vprašalnik o bolečini in izkušnji. Bolečino so ocenjevale posebej za levo in desno dojko s pomočjo deset stopenjske vizualne analogne skale. IBCLC svetovalka je do zacelitve enkrat dnevno naredila oceno stanja prsne bradavice.

Opazovani izidi:

V študiji smo opazovali sledeče izide:

  • čas zacelitve poškodovane bradavice,
  • stopnja bolečnosti poškodovanih bradavic,
  • izkušnja z lokalno oskrbo.

Analiza podatkov:

Podatke vključenih primerov smo predstavili opisno, saj je bilo glede na velikost vzorca nesmotrno uporabljati statistične metode. Sklop, v katerem smo zbirali podatke o izkušnjah z oskrbo, pa smo analizirali s pragmatičnim pristopom tematske analize in sicer na način, da sva oba avtorja večkrat prebrala odgovore, jih ločila v pomenske enote, pomenske enote kodirala in jih opisno združila v teme.

Etični vidiki:

Študija ni predstavljala tveganja za zdravje. Pri izvajanju smo sledili načelom Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in načelom dobre raziskovalne prakse.

Testirana obloga je v prosti prodaji in ima ustrezne certifikate varnosti. 

Rezultati

V študijo primerov je bilo vključenih sedem žensk.

Tabela 1: Demografski podatki.

Tabela 2: Podatki v zvezi z oceno dojenja.

Tabela 3: Opazovani izidi.

Pri tematski analizi odgovorov na odprta vprašanja smo zaznali prepletanje dveh prevladujočih tem in sicer zaskrbljenosti in nemoči obvladovanja svojega stanja ter opolnomočenja in vzpostavljanja novih strategij, ki so jim omogočile normalizacijo situacije.

Zaskrbljenost in nemoč obvladovanja svojega stanja se je kazala v izjavah kot na primer:

»Skrbelo me je ali bom zmogla še naprej dojiti.« (ž1)

»Bolečine so bile neznosne, nisem več vedela kaj naj naredim.« (ž6)

»Prej sem pri dojenju videla vse zvezde.« (ž3)

»Zaradi strahu pred ponovnim pojavom bolečine oz. ranic si nisem upala nehati uporabljati blazinic do ponovnega svetovanja.« (ž7)

Ženske so navajale, da so ob oskrbi in svetovanju bile opolnomočene, pri tem pa so vzpostavile strategijo normalizacije situacije:

»Všeč mi je bilo to, da ste mi svetovali kako naj izboljšam tehniko dojenja.« (ž2)

»Svetovanje mi je omogočilo, da sem nadaljevala z dojenjem.« (ž7)

»Iz nemogočega je vse postalo lepo, vesela sem, da sem vztrajala.« (ž5)

»S to izkušnjo in novim znanjem sem pripravljena za naslednjega.« (ž7)

Razprava

Poškodovane in boleče prsne bradavice lahko vodijo v opustitev dojenja. Pri navajanju bolečine je potrebno narediti natančno anamnezo, izvesti pregled dojk in otrokovih ust, narediti oceno dojenja, žensko poučiti o možnih rešitvah in jo informirati o možnostih oskrbe bolečih in poškodovanih prsnih bradavic. Dogovoriti se je potrebno tudi za nadaljnje sledenje (16).

V naši študiji je s pomočjo lokalne oskrbe prišlo najpogosteje do zacelitve prsne bradavice v času 3 dni. Odstopanja v času celjenja opazimo le v primerih neobičajne prakse, kjer ni bil odstranjen vzrok poškodbe, kronična rana ali iatrogeno povzročena rana. Vendar te ugotovitve le s težavo primerjamo, saj po ad-hoc pregledu literature nismo našli randomiziranih kontroliranih kliničnih raziskav, kjer bi testirali učinkovitost lokalne topične oskrbe poškodovanih in bolečih bradavic z oblogo iz hidrofilne polimerne membrane z aktivnimi učinkovinami. Predhodne študije so bile usmerjene predvsem v preverjanje učinkovitosti različnih mazil in lanolina. Lanolin zagotavlja vlažno okolje za celjenje poškodovanih bradavic in se je v primerjavi z ostalimi načini lokalne oskrbe pokazal kot koristen pri zmanjševanju bolečine. Vendar je pri tem potrebno opozoriti, da večina študij temelji na majhnem vzorcu, kot tudi da obstajajo posamezna metodološka tveganja za pristranost (13, 17 – 19). Prav tako predhodne študije poročajo, da je lokalna oskrba poškodovanih in bolečih bradavic priporočljiva, pri tem pa je posebno pozornost potrebno nameniti varnosti za dojenčka.

V naši študiji so ženske poročale o zmanjšani bolečini ob uporabi obloge iz hidrofilne polimerne membrane z aktivnimi učinkovinami. O zmanjšani bolečini ob lokalni oskrbi bolečih in poškodovanih bradavic so poročale tudi druge raziskave, kjer so opazovali sicer druge intervencije lokalne oskrbe (5, 15). Vendar je ponovno potrebna previdnost pri interpretaciji teh rezultatov. Prvič, nimamo togih znanstvenih dokazov, kjer bi opazovali učinkovitost uporabljene obloge. Drugič, bolečina je subjektivni občutek, ki variira.

V tej študiji smo zbrali tudi podatke o izkušnjah z oskrbo. Izkušnjo poškodovanih in bolečih bradavic so ženske opisovale kot negativno. Kode, ki so se prepletale, so kazale na prisotnost zaskrbljenosti in nemoči obvladovanja svojega stanja. Ženske so poročale o pozitivnih izkušnjah z oskrbo, saj sta lokalna oskrba in osebno svetovanje IBCLC svetovalke pomenili opolnomočenje in vzpostavitev novega vzorca v samoobvladovanju stanja. Predhodne kvalitativne raziskave govorijo v prid osebnega svetovanja (20). Poleg tega so navajale pomanjkljive informacije glede dojenja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci imajo odgovornost, da podajajo nosečnicam in novim materam natančne informacije glede dojenja. Vendar mnogi zdravstveni delavci niso ustrezno izobraženi za vodenje laktacije. Nekateri si poskušajo pridobiti informacije sami, ki pa pogosto temeljijo na anekdotah in napačnih podatkih (21). Pomanjkljivo znanje in spretnosti za podporo dojenju so prepoznani kot pomemben dejavnik za slab delež in kratko trajanje dojenja v povezavi z netočnimi in ne skladnimi nasveti (22).

Ta študija je bila izvedena kot manj obsežna, predpilotna raziskava z namenom sondiranja terena. Informacije, zbrane v tej študiji primerov, bomo uporabili pri načrtovanju bolj obsežne raziskave.

Zaključek

Iz prikaza primerov je razvidno, da je pri bolečih in poškodovanih prsnih bradavicah pri dojenju zelo pomemben pravilen pristop. Poleg ustreznega svetovanja je priporočljiva topična oskrba prsnih bradavic. Z zmanjšanjem bolečine se poveča zadovoljstvo doječih mater, poleg tega pa se prepreči opustitev dojenja, kar posledično pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju otroka.

  1. World Health Organization, UNICEF. Global Strategy for Infant and Young Child Feeding. Geneva: World Health Organization; 2003.
  2. American Academy of Pediatrics. Breastfeeding and the Use of Human Milk. Pediatrics. 2012;129(3):e827–41.
  3. Bartell G, Duckles J, Ferrarello D, Moré D. An Innovative Model for Continuing Education for IBCLCs. 2012;
  4. Lawrence R, Lawrence R. Breastfeeding: a guide for the medical profession. eighth. Philadelphia: Elsevier Mosby; 2016.
  5. Morland-Schultz K, Hill PD. Prevention of and Therapies for Nipple Pain: A Systematic Review. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs. 2005;34(4):428–37.
  6. Joanna Briggs Institute. The management of nipple pain and/or trauma associated with breastfeeding. Aust Nurs J. 2009;17(1):40–8.
  7. Strong GD. Provider Management and Support for Breastfeeding Pain. JOGNN – J Obstet Gynecol Neonatal Nurs. 2011;40(6):753–64.
  8. Felc Z. Razlogi za prehitro dohranjevanje v prvih šestih mesecih. In: IBCLC svetovalci izboljšujemo znanje. Celje: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije; 2009. p. 17–32.
  9. Felc Z, Žerdoner D. Priraščen jezik pri novorojenčku in dojenje. Zdr Vestn. 2007;76(1):I-9-12.
  10. Anderson JE, Held N, Wright K. Raynaud’s Phenomenon of the Nipple: A Treatable Cause of Painful Breastfeeding. Pediatrics. 2004;113(4):e360–4.
  11. Smith A, Heads J. Breast pathology. In: Mannel R, Martens P, Walker M, editors. Core curriculum for lactaion consultant practice. 3rd ed. Burlington: Jones & Bartlett Learning; 2013. p. 747–72.
  12. Kronborg H, Væth M. How Are Effective Breastfeeding Technique and Pacifier Use Related to Breastfeeding Problems and Breastfeeding Duration? Birth. 2009;36(1):34–42.
  13. Vieira F, Bachion MM, Mota DDCF, Munari DB. A systematic review of the interventions for nipple trauma in breastfeeding mothers. J Nurs Scholarsh. 2013;45(2):116–25.
  14. Dennis, Cl, Jackson K, Watson J. Interventions for treating painful nipples among breastfeeding women. Cochrane Database Syst Rev. 2014;CD007366(12).
  15. Tait P. Nipple pain in breastfeeding women: causes, treatment, and prevention strategies. J Midwifery Womens Heal. 2000;45(3):212–5.
  16. Darvis M. Guidelines for facilitating and assessing breastfeeding. In: Mannel R, Martens PJ, Walker M, editors. Core curriculum for lactaion consultant practice. 3rd ed. Burlington: Jones & Bartlett Learning; 2013. p. 497–526.
  17. Coca KP, Abrão ACF de V. An evaluation of the effect ov lanolin in healing nipple injuries. Acta Paul Enferm. 2008 Mar;21(1):11–6.
  18. Oguz S, Işık S, Nur A, Gungor C, Şeker M, Ogretmen Z. Protective Efficacy of Olive Oil for Sore Nipples during Nursing. Cent J Fam Med J Fam Med Community Heal. 2014;1(4).
  19. Gungor ANC, Oguz S, Vurur G, Gencer M, Uysal A, Hacivelioglu S, et al. Comparison of olive oil and lanolin in the prevention of sore nipples in nursing mothers. Breastfeed Med. 2013;8(3):334–5.
  20. Afoakwah G, Smyth R, Lavender DT. Afoakwah2013. African J Midwifery Women’s Heal. 2013;7(2):71–7.
  21. Watkins AL, Dodgson JE. Breastfeeding Educational Interventions for Health Professionals: A Synthesis of Intervention Studies. J Spec Pediatr Nurs. 2010;15(3):223–32.
  22. Cummings M. Best practice standards for breastfeeding education: A baby friendly approach. Nurse Educ Today. 2008;28(8):895–8.

Vettorazzi R, Pađen L. Poškodovane in boleče prsne bradavice – študija primerov oskrbe s hidrofilno polimerno membrano z aktivnimi učinkovinami = Sore and painful nipples – case study of care with hydrophilic polymeric membrane with active ingrediens. In: Bratanič B, editor. Dojenje : dober temelj za življenje : zbornik prispevkov / X. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, Laško, 28 in 29 september 2018 . Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2018. p. 57–66.

Avtor

UNICEF NOSD logo
viš. pred.
Ljubiša Pađen
dipl. zn., mag. zdr. nege
UNICEF NOSD logo
pred.
Renata Vettorazzi
dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC

Vam je vsebina všeč? Delite jo:

Naj otrok izbira pot

Knjižna uspešnica

Terminološki slovar laktacije in dojenja

NOSD novice

e-novice
Prijavite se na naše e-novice

Za prijavo na e-novice v obrazec vpišite svoj e-naslov in pošiljali vam bomo najbolj brane vsebine o dojenju.

Najbolj brano

Najbolj brane vsebine