Strokovni članek avtorjev Neže Lipovec in Evgena Benedika. Članek je napisan na temo prehrane prvih 1000 dni v času razsajanja okužb s SARS-CoV-2.
Izvleček
Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog v času pred nosečnostjo tako za žensko kot moškega, med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka skozi celo življenje. V času razsajanja SARS-CoV-2, je skrb za ustrezno prehrano in splošno higieno ter higieno živil še pomembnejša. Uravnotežena prehrana, s katero dobimo vsa potrebna hranila, nam namreč zagotavlja optimalne predispozicije za boj proti morebitnim okužbam. Poleg telesne dejavnosti je le-ta namreč ključnega pomena za krepitev imunskega sistema. V času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in med dojenjem je pomembno, da se čim bolj izogibamo potencialnim virom okužb, tako s SARS-CoV-2 kot tudi drugih bolezni. Posebno pozornost moramo nameniti nosečnicam, saj imajo v primerjavi z ne nosečimi ženskami večje tveganje za hujši potek bolezni Covid-19. Dojenje se spodbuja tudi v primeru, da doječa mati sumi na ali pa ima dokazano okužbo z virusom SARS-CoV-2. Koristi dojenja namreč znatno presegajo potencialno tveganje za prenos okužbe na otroka.
Uvod
Omejevanje širjenja novega koronavirusa (SARS-CoV-2) nas lahko postavlja pred številne izzive. Spremembe, ki smo jim priča, lahko vplivajo na naše navade, med drugim tudi na prehranjevanje. Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog sta ključ do dobrega počutja in dolgoročnega ohranjanja zdravja, v času razsajanja SARS-CoV-2, pa je skrb za ustrezno prehrano in splošno higieno ter higieno živil še toliko pomembnejše. Uravnotežena prehrana, s katero dobimo vsa potrebna hranila, nam namreč zagotavlja optimalne predispozicije za boj proti različnim morebitnim okužbam. Poleg telesne dejavnosti je le-ta namreč ključnega pomena za krepitev imunskega sistema.
Zdrava in uravnotežena prehrana ter zdrav življenjski slog v času načrtovanja nosečnosti, tekom nosečnosti, dojenja ter v prvih dveh letih otrokovega življenja (prvih 1000 dni), so ključni za doseganje optimalnega zdravja skozi celo življenje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo (zmanjšanje tveganja za razvoj prekomerne telesne mase, sladkorne bolezni tipa II, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja ipd.) in celo na naslednjo generacijo potomcev(1).
Razprava
Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog
Zdrava prehrana v prvi vrsti pomeni uravnoteženo prehrano. To ne pomeni, da je dovoljeno uživati zgolj hranilno bogata živila (živila, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, kot so vitamini, minerali in ostale biološko pomembne snovi, npr. zelenjava, sadje, fermentirani mlečni izdelki, polnozrnati izdelki ipd.), pač pa da si občasno privoščimo tudi hranilno revnejša živila (skupina odsvetovano v Preglednici 1), vendar naj bo razmerje med njimi ustrezno (Preglednica 1). Živila naj bodo čim bolj sveža in pridelana lokalno. V času razsajanja okužb s SARS-CoV-2 je pomembno, da jedilnike skrbno načrtujemo. Cilj je, da čim več obrokov pripravimo sami, jedi sestavljamo iz osnovnih živil in ob tem ne posegamo po sladkih, mastnih in slanih prigrizkih (hranilno revna živila) (2).
b v primeru laktozne intolerance se priporoča mleko in mlečne izdelke brez laktoze ter trde sire
c svetuje se nakup jogurtov, ki niso tik pred iztekom roka uporabnosti, saj vsebujejo večje število aktivnih koristnih bakterij
d Omenjenih olj se ne sme toplotno obdelovati, ampak se uporabljajo na solatah ali kot dodatek k že pripravljenim jedem. Olja se skladišči v temnem in hladnem prostoru.
e Individualno glede na starost: dojenčki od 4. – 12. meseca: 400 ml vode/dan; otroci od 1. – 15. leta: 800-1.300 ml vode/dan; mladostniki, odrasli, nosečnice, ostareli: 1.500 ml vode/dan; doječe matere: 1.700 ml vode/dan.
Nakup hrane in surovin je predvsem v času razsajanja okužb s SARS-CoV-2 potrebno načrtovati preudarno in dolgoročno, tako da so obiski trgovin čim redkejši. Pred odhodom v trgovino je priporočljivo narediti nakupovalni seznam, saj je tako čas, ki ga preživimo v trgovini, krajši. V kolikor je možno, se poskušamo čim bolj izogniti stikom v trgovini, potrebne stvari lahko naročimo pri zaupanja vrednih spletnih trgovinah ali lokalnih ponudnikih (2).
Trenutno sicer ni dokazov, da bi se SARS-CoV-2 prenašal s hrano, vendar obstaja možnost, da se s kašljanjem, kihanjem ali onesnaženimi rokami virus prenese na embalažo živila in preko nje na posameznika, ki ravna z živilom. Verjetnost za tak prenos se učinkovito zmanjša z doslednim in rednim umivanjem rok, upoštevanjem higienskih načel za pripravo in shranjevanje hrane, da se izdelkov čim manj dotikamo, živila toplotno obdelamo in ustrezno hranimo (2).
Prehrana v času načrtovanja nosečnosti
V času načrtovanja nosečnosti je pomembno, da se uravnoteženo prehranjujeta (Preglednica 1) oba bodoča starša. Optimalna prehrana bistveno izboljša plodnost, tako pri moških kot pri ženskah (6,7). Da zagotovimo prenos zdravih genov na potomce, je zelo pomembno, da vsaj tri mesece pred spočetjem starša vzpostavita zdrav življenjski slog (8). To vključuje optimizacijo prehranskih navad, redno telesno dejavnost in omejitev nezdravih razvad (hitra prehrana, alkohol, kajenje). Vsi našteti dejavniki v nadaljevanju zmanjšajo tveganje za splav in zaplete med nosečnostjo, omogočajo optimalen razvoj ploda in zdrav porod ter zmanjšajo možnosti za razvoj bolezni pri otroku (7). Od trenutka, ko pričnemo načrtovati nosečnost, naj ženske pričnejo uživati folno kislino v obliki prehranskega dopolnila (400 μg/dan), s čimer naj nadaljujejo vse do 20. tedna nosečnosti (9).
Prehrana v času nosečnosti
Tudi v času nosečnosti, se moramo v prvi vrsti držati zdrave, uravnotežene prehrane (Preglednica 1). Zaradi nosečniške slabosti, ki pesti dobre dve tretjini nosečnic, je velikokrat težko zadostiti potrebam po zadostnem energijskem vnos in vnosu določenih hranil. Slabost se lahko nekoliko omeji z uživanjem rednih in majhnih obrokov, enakomerno razporejenih čez dan.
Zaželeno je, da nosečnice vsaj v prvem trimesečju ne pijejo kave in pravih čajev (ter drugih živil, ki vsebujejo kofein), saj uživanje kofeina poveča možnost za spontani splav. Raziskave kažejo, da v nadaljevanju nosečnosti dnevna količina 200 mg kofeina ne prinaša nikakršnih negativnih posledic. To ustreza približno dvema skodelicama kave in trem skodelicam pravega čaja dnevno (10). Nosečnice naj se popolnoma odpovedo uživanju alkoholnih pijač. Uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo namreč poveča možnost za spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, zaostanek v rasti, nizko porodno maso in številne druge nepravilnosti pri otroku (11). Nosečnice naj se izogibajo surovim in toplotno premalo obdelanim živilom živalskega porekla: mesu (tatarski biftek, pršut), ribam (prekajene ribe, suši, sašimi), jajcem (majoneza, tiramisu) in mleku (svežim sirom iz nepasteriziranega mleka) zaradi nevarnost mikrobioloških okužb (nevarnost toksoplazmoze) (12). Izogibajo naj se tudi uživanju morskih sadežev in večjih morskih rib (morski pes, morski list) zaradi večje vsebnosti težkih kovin. Potrebno je paziti tudi na zadosten vnos joda (jodirana sol, drobne morske ribe, predvsem girice oziroma sardele), saj je jod sestavni del ščitničnih hormonov, ki pa predvsem v času nosečnosti igrajo pomembno vlogo pri razvoju ploda (razvoj možganov in živčnega sistema) (13). Na razvoj možganov in živčevja ploda ugodno vplivajo tudi dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, predvsem iz družine omega-3 maščobnih kislin (dokozaheksaenojska kislina; DHK). Glaven prehranski vir DHK predstavljajo drobne morske ribe (girice oziroma sardele), ribje olje in olje iz morskih alg. Glede na priporočila naj bi nosečnica zaužila vsaj 200 mg DHK/dan, kar je enako dvema porcijama drobnih morskih rib na teden (14). Najzanesljivejši vir vitamin D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se glede na geografsko lego Slovenije spreminja vse leto in ves dan. Najmočnejši UV-B žarki so med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom (nad 40° zemljepisne širine kamor sodi tudi Slovenija). V tem času se z zadostno izpostavljenostjo sončni svetlobi (20 min/dan) v dopoldanskem ali popoldanskem času, ki je kombinirana s športno vadbo (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje), tvori zadostna količina vitamina D v koži. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo in z vitaminom D obogateni rastlinski napitki. Kljub vsemu živila vsebujejo prenizke količine vitamina D glede na naše potrebe, zato se v jesensko-zimskem času, ko je intenzivnost UV-B nizka (od oktobra do maja), svetuje uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D in sicer 800 mednarodnih enot (ME) dnevno. Absorpcija vitamina D iz prehranskih dopolnil se poveča za 50 %, če se jih uživa skupaj z obrokom, ki vsebuje živalske ali rastlinske maščobe (15).
Nosečnice imajo v primerjavi z ne nosečimi ženskami večje tveganje za hujši potek bolezni Covid-19. Zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2, lahko pride tudi do prezgodnjega poroda. Pomembno je, da se nosečnica poskuša čim bolj izogibati možnostim okužbe, tako da omeji tesne stike z drugimi, ustrezno uporablja zaščitno opremo (npr. nošenje maske v zaprtih prostorih) ter poskrbi za redno in pravilno umivanje ter razkuževanje rok. Ob tem naj se še vedno udeležuje vseh predvidenih zdravstvenih pregledov (16). Čudežnih živil, jedi in prehranskih dopolnil, ki bi čez noč okrepili naš imunski sistem ni. Gre namreč za kompleksen sistem, ki za optimalno delovanje potrebuje številna hranila, kot so vitamini A, B6, B12, C, D, E, folat in minerali, predvsem baker, cink, selen in železo. V kolikor se prehranjujemo uravnoteženo (Preglednica 1), brez težav pokrijemo potrebe po vseh omenjenih hranilih (izjema je že prej omenjeni vitamin D v jesensko-zimskem času) in tako dosežemo optimalno delovanje imunskega sistema. Črevesna mikrobiota ima prav tako pomembno vlogo pri obrambi pred patogenimi mikroorganizmi. Pozitivne učinke na črevesno mikrobioto opažajo ob uživanju specifičnih probiotikov, vendar lahko nanjo prav tako vplivamo z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje dovolj prehranske vlaknine in fermentiranih živil kot so kislo mleko, kefir, kislo zelje, kisla repa ipd. Dodatek prehranskih dopolnil ob predpostavki, da se prehranjujemo uravnoteženo, torej bistveno ne prispeva k izboljšanju imunskega sistema (17).
Prehrana doječe matere
Prehrana doječe matere se ne razlikuje od načel zdrave in uravnotežene prehrane (Preglednica 1). Sestava materinega mleka, predvsem vsebnost in raznolikost maščobnih kislin, joda in selena, je do določene mere odvisna tudi od trenutne prehrane doječe matere (12). Za sintezo mleka je pomembna predvsem pravilna tehnika dojenja, čimbolj pogosto dojenje, zlasti v prvih tednih po porodu, dovolj počitka, psihična umirjenost (prijazna in naklonjena podpora cele družine) in zadostno pitje tekočine (kozarec vode ob vsakem dojenju) (18). Precej pogosto je prepričanje, da prehrana doječe mame povzroča kolike oziroma krče pri otroku. Da bi dojenčka razbremenila bolečin, začne mama iz jedilnika izločati vsa živila, za katera domneva, da povzročajo težave. Ko se seznam takšnih živil daljša, postaja prehrana vse bolj enolična in revna s hranilnimi snovmi. Ob tem se lahko pojavijo številna pomanjkanja, ki negativno vplivajo na zdravje mame in otroka. Raziskave kažejo, da prehrana nima vpliva na nastanek kolik, zato je pomembno, da se doječa mama izogiba nepotrebnim prehranskim omejitvam. Kolike so pri nekaterih dojenčkih pogostejše, pri drugih redkejše, vsem pa je skupno da same po sebi izginejo nekje po dopolnjenem 3 mesecu starosti otroka (19). Doječe matere naj se izogibajo alkoholnim pijačam, saj etanol prehaja v humano mleko. V nasprotju z laično razširjenim mnenjem, etanol ne spodbuja sinteze mleka, temveč jo kvečjemu zmanjša. Uživanje alkoholnih pijač tekom dojenja se odsvetuje (20). Etanol je majhna v vodi topna molekula, ki posledično brez težav prehaja v materino mleko. V njem se ne shranjuje, koncentracija etanola v materinem mleku korelira s koncentracijo etanola v materini krvi. V kolikor doječa mati ob posebni priložnosti zaužije eno merico alkoholne pijače (npr. 1 dl vina) mora dojenje odložiti za približno dve uri, v nasprotnem primeru otroka namreč izpostavlja etanolu (21). Za zadostne koncentracije vitamina D v krvi v jesensko-zimskem času naj doječe matere uživajo prehransko dopolnilo ali zdravilo z vitaminom D (800 ME/dan) (15). Shujševalne diete v času dojenja niso primerne. Najbolj optimalno je, če doječa mati ohranja telesno maso ali jo postopoma izgublja, vendar ne do manjše telesne mase kot jo je imela ob začetku nosečnosti (18).
Prehrana dojenčka in otroka
Dojenje je najbolj naraven in najustreznejši način hranjenja dojenčka v prvih letih življenja. Gre za spretnost, ki se jo lahko priuči vsaka novopečena mama. V kolikor ima mati težave z dojenjem ali občutek, da ima premalo mleka, svetujemo da se obrne na IBCLC svetovalke za dojenje. Na spletni strani www.dojenje.org lahko poišče sebi najbližjo svetovalko in jo pokliče za nasvet. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije se svetuje izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za optimalno rast, razvoj in zdravje. Izključno dojenje pomeni, da je otrok hranjen le z materinim mlekom ter ob tem ne uživa vode, čaja, sokov ali drugih tekočin. Po 6. mesecu je priporočljivo, da z dojenjem, če je mogoče, mati nadaljuje vsaj do 2. leta starosti oziroma kolikor dolgo želita mama in otrok. Materino mleko se neprestano spreminja in prilagaja individualnim potrebam otroka, kar zagotavlja, da je dojenček vedno optimalno prehranjen in ga hkrati ščiti pred infekcijami in boleznimi (22).
Dojenje se spodbuja tudi v primeru, da doječa mati sumi na ali pa ima dokazano okužbo z virusom SARS-CoV-2. Koristi dojenja namreč znatno presegajo potencialno tveganje za prenos okužbe na otroka (23).
Priporočeno je, da se z uvajanjem dopolnilne hrane prične okoli 6. meseca otrokove starosti in sicer ko je otrok na to pripravljen (22). Ob začetku uvajanja hrane, naj bo dojenje še vedno glavni vir energije, gosta hrana pa le dodatek. Priporočeno je, da se najprej začne z uvajanjem zelenjave, postopoma v kombinaciji s škrobnimi (npr. krompir, riž, žitarice) in beljakovinskimi (npr. meso, jajca, ribe) živili. Če je obrok pretežno zelenjavni, lahko njegovo energijsko vrednost povečamo z dodatkom kakovostnega rastlinskega olja (npr. hladno stiskano repično olje). Hkrati pričnemo uvajati tudi tekočino (voda, nesladkan čaj). Otroci prav tako potrebujejo vitamin D prehransko dopolnilo oz. zdravilo in sicer v prvem letu življenja 400 ME/dan, kasneje 600-800 ME/dan (15). Poznamo dve metodi uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom. Prva metoda temelji na uvajanju hrane po principu »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«, druga metoda, uvajanje čvrste hrane na željo otroka, pa uvaja hrano po principu »pretlačena hrana – koščkasta hrana«. Razlika je v tem, da pri prvi metodi uvajamo živila v določenem zaporedju oziroma vrstnem redu in da uvajamo en obrok na enkrat, pri metodi uvajanja čvrste hrane na željo otroka pa gre za bolj ali manj naključno zaporedje živil, ki predstavljajo na začetku bolj dodatek k dojenju, kot resnično samostojen obrok. Uvajanje čvrste hrane na željo otroka velja za alternativno metodo uvajanja hrane pri dojenčku, ki temelji na principu, da se otrok že od samega začetka hrani sam, namesto da ga hranijo starši s pasirano hrano po žlički. Glavna značilnost te metode je, da otroci sodelujejo pri družinskih obrokih, ponudi se jim hrana v kosih, ki jo lahko primejo v roke in sami nesejo v usta. Starši otroku le pripravijo in ponudijo hrano, otrok pa nato kontrolira sam proces uvajanja hrane: odloči se kaj, koliko in kako hitro bo pojedel. Ta metoda poudarja dejstvo, da je dojenček aktivni udeleženec v postopku hranjenja in ne le pasivni prejemnik hrane (24).
Prehrana do dopolnjenega prvega leta starosti naj bo pripravljena brez dodanega sladkorja in soli. Živila, predvsem sadje in zelenjava morajo biti dobro oprana, po potrebi ustrezno toplotno obdelana in ustrezne konsistence. Koščice in peške morajo biti odstranjene. Svetuje se doma pripravljena hrana. Z medom ali koruznim sirupom naj se otrok seznani šele po prvem letu starosti saj lahko ti produkti vsebujejo spore bakterije Clostridium botulinum, ki lahko povzroči otroški botulizem. Gluten, jajca, mleko in mlečne izdelke (ne več kot 1 dcl mleka na dan), oreščke in druga potencialno alergena živila lahko v prehrano otroka postopno vključimo že ob samem začetku uvajanja dopolnilne hrane (22).
Prav tako je potrebno otroke aktivno in z zgledom spodbujati k zdravemu načinu prehranjevanja, ki poleg zgoraj naštetega vključuje še zadostno količino zelenjave in sadja v prehrani. Sicer se pri zdravi in uravnoteženi prehrani tudi pri otrocih svetuje uživanje živil iz Preglednice 1 (stolpec »obilno«).
Otroke je potrebno že od samega začetka spodbujati k ustrezni higieni in vzpostaviti rutino umivanja rok (npr. ko pride domov, vsakič pred jedjo ipd.). Družina se lahko skupaj nauči pravilnega postopka umivanja rok, kašljanja v robček ali v rokav in rednega zračenja prostorov ter pomena izogibanja dotikanja oči, nosu in ust. Otrokom se lahko na enostaven način, na primeru vode in mletega popra (mleti poper ponazarja hudobneže), pokaže, kaj se zgodi, če uporabljajo, oziroma ne uporabljajo mila pri umivanju rok. V primeru, ko otrok mila ne uporabi, se bo poper prijel njegovih rok, ko se bo dotaknil gladine vode, v primeru ko pa uporabi milo, se bodo hudobneži umaknili na rob posode in tako bodo njegove roke čiste.
Zaključek
Zdrava in uravnotežena prehrana ter zdrav življenjski slog sta pomembna za »vklapljanje« pravih genov za doseganje optimalnega zdravja skozi celo življenje. Zato je zelo pomembno, da se v času pred nosečnostjo, tako ženska kot moški prehranjujeta zdravo in raznoliko. Prehrana ima izjemno pomembno vlogo tudi tekom nosečnosti in dojenja ter v času prvih dveh let starosti otroka, kar imenujemo tudi prehransko programiranje. Pomembno je, da kot starši otrokom privzgojimo zdrave prehranske navade in poskrbimo za to, da so obroki zdravi in uravnoteženi. Poleg ustrezne prehrane moramo predvsem v času razsajanja SARS-CoV-2 poskrbeti za ustrezne higienske ukrepe. Kljub temu, da smo bili zaradi širjenja SARS-CoV-2 virusa prisiljeni spremeniti marsikatero navado, ne smemo pozabiti na zdrave prehranjevalne navade in morda še nekoliko več časa posvetiti skrbnemu načrtovanju in pripravi obrokov.