Strokovni članek avtorice pred. Renate Vettorazzi. Članek je napisan na temo zaščite staršev pred pastmi trženja nadomestkov materinega mleka.
Povzetek
Izhodišča: Globalno ostaja nizek delež otrok, ki so dojeni skladno s smernicami, kljub dokazom o prednostih dojenja za otroke, matere in družbo. Na odločitev, kako bodo starši hranili dojenčka vpliva več dejavnikov. Trženje nadomestkov materinega mleka lahko spodkoplje dojenje in pomembno prispeva k splošnemu upadu dojenja.
Razprava: Za zaščito in promocijo primernega hranjenja dojenčkov in malih otrok je bil sprejet Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka. Glavni namen Kodeksa je varna in ustrezna prehrana vseh dojenčkov. Za dosego tega cilja je potrebno: zaščititi, promovirati in podpirati dojenje; zagotoviti pravilno uporabo nadomestkov materinega mleka, kadar so potrebni; zagotoviti ustrezne informacije o hranjenju dojenčkov; prepovedati oglaševanje ali kakršne koli drugačne oblike promocije nadomestkov materinega mleka.
Zaključek: Zaradi pomanjkanja monitoriranja Kodeksa je organizacija The International Code Documentation Centre razvila orodje za prijavljanje domnevnih kršitev Kodeksa. Prijava je enostavna in se lahko izvede kjerkoli in kadarkoli. Izvede jo lahko kdorkoli. Oseba lahko izvede prijavo s pomočjo aplikacije KoBoCollect na pametnem telefonu ali preko obrazca na spletni strani.
Ključne besede: mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka, dojenje, mlečna formula, zdravstveni delavci
Uvod
Kljub dokazom o prednostih dojenja za otroke, matere in družbo (1), ostaja delež otrok, ki so dojeni skladno s smernicami, nizek. Globalno je 40% otrok izključno dojenih šest mesecev, s tem da je zelo malo podatkov iz razvitih držav (2). Podatkov za Slovenijo nimamo.
Na odločitev, kako bodo starši hranili dojenčka, vpliva več dejavnikov npr. kulturna tradicija, možnost izobrazbe, dostopnost do objektivnih in stalnih informacij, čas in mnenje prejemnika. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je trženje in distribucija nadomestkov materinega mleka tudi pomemben dejavnik, ki vpliva na varovanje zdravega prehranjevanja dojenčka in malega otroka (3). Le malo kdaj je izpostavljena nevarnost uporabe mlečne formule. V nekaterih državah je mlečna formula kulturna norma, tako da jo zdravstveni delavci in družine ne prepoznavajo kot umetno prehrano, ki je potencialno lahko nevarna, ker vsebuje bakterije in lahko vodi v zdravstvene težave (4).
Trženje nadomestkov materinega mleka lahko spodkoplje dojenje in pomembno prispeva k splošnemu upadu dojenja. Ženske se ne morejo zavestno odločati o hranjenju dojenčka, če dobivajo pristranske in netočne informacije. Podjetja ponujajo informacije o svojih proizvodih z namenom prodaje, zato so pristranski vir informacij (5–7). Trženje mlečne formule negativno vpliva na uspešnost dojenja, še zlasti pri materah, ki niso prepričane o pomembnosti dojenja (7–9). Leta 2014 je znašala globalna prodaja nadomestkov materinega mleka 44,8 milijard ameriških dolarjev (USD). Ocenjujejo, da bo ta številka leta 2019 znašala 70,6 milijard USD (10).
Razprava
Svetovna zdravstvena skupščina (WHA) je leta 1981 sprejela Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka (v nadaljevanju Kodeks) z namenom, da zaščiti in promovira primerno hranjenje dojenčkov in malih otrok. Kodeks poziva k prepovedi direktnega trženja nadomestkov materinega mleka in pripomočkov za hranjenje. Navaja pa tudi primerne načine za javno poučevanje o prehranjevanju dojenčkov (11). Poleg osnovnega Kodeksa je bilo do sedaj izdanih še 24 resolucij WHA, ki nudijo podlago za sprejemanje ustreznih državnih ukrepov, ki naj bi določbe Kodeksa še nadgradili in prilagodili potrebam in razmeram v posameznih državah. Leta 2018 je od 195 držav le 35 držav vključilo v zakon celoten Kodeks, mnoge pa so vključile v zakon samo del Kodeksa. V večini držav Evropske skupnosti so vključili v zakonodajo evropsko direktivo iz leta 1991, ki ne zajema stekleničk, cucljev in nadomestkov materinega mleka (sokov, čajev, nadaljevalne formule, mleka za starejše otroke) (12,13). V državah, kjer so Kodeks vključili v zakonodajo se je povečal delež dojenih otrok (14,15).
Glavni namen Kodeksa je varna in ustrezna prehrana vseh dojenčkov. Za dosego tega cilja je potrebno: zaščititi, promovirati in podpirati dojenje; zagotoviti pravilno uporabo nadomestkov materinega mleka, kadar so potrebni; zagotoviti ustrezne informacije o hranjenju dojenčkov; prepovedati oglaševanje ali kakršne koli drugačne oblike promocije nadomestkov materinega mleka (6).
Zdravstveni delavci
Oglaševanje v javnih zavodih je za proizvajalce hrane za dojenčke zanimivo, ker je učinkovito in terja manjše stroške. Vsi reklamni materiali so narejeni tako, da uporabnik prepozna logo in ga nato poveže z zaupanjem do zdravstvenega delavca ali inštitucijo. Sem sodijo zloženke za starše, plakati in darila za zdravstvene delavce npr. svinčniki, bloki, listi za težo, nosečniški koledarčki, metri, itd. (16). Med tako trženje sodijo tudi komercialni paketi za starše, zdravstveno vzgojni material o dojenju, ki ga pripravljajo proizvajalci mlečnih formul in splošna izpostavljenost oglaševanju mlečne formule (8,9).
Zdravstveni delavci kot posamezniki in skupina lahko zaščitijo dojenčke in njihove matere pred trženjem nadomestkov, ki ovirajo dojenje. Zdravstveni delavci lahko in morajo (6):
- odstraniti plakate, ki oglašujejo mlečno formulo, čaje, sokove in žitne kašice, kakor tudi tiste, ki oglašujejo stekleničke in cuclje,
- zavrniti sprejemanje daril od proizvajalcev,
- zavrniti možnost dajanja zastonj vzorčkov, daril in brošur materam,
- ukiniti skupinska poučevanja nosečnic o pripravi mlečnih formul, še zlasti, če bi to delalo osebje proizvajalca,
- izvesti individualno poučevanje o pripravi mlečne formule, v kolikor jo otrok potrebuje,
- poročati o kršitvah Kodeksa avtoritetam, ki izvajajo spremljanje,
- sprejemati le informacije o proizvodih, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in so predstavljene faktografsko in ne kot reklamni material.
Ustanove, ki imajo naziv »Novorojencem prijazne porodnišnice«, »Dojenju prijazne zdravstvene ustanove« in »Dojenju prijazni neonatalni oddelki« morajo spoštovati Kodeks v celoti (6). V prenovljenih 10 korakih do uspešnega dojenja je Kodeks postal bolj viden, saj je vključen v 1. korak: a) Popolno udejanjanje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka in veljavnih resolucij Svetovne zdravstvene skupščine (17).
Oglaševanje v javnosti
V petem členu Kodeksa je opredeljeno trženje širši javnosti. Proizvodov se ne sme oglaševati v javnosti. Proizvajalci in distributerji ne smejo neposredno ali posredno dajati nosečnicam, materam ali njihovim družinskim članom vzorcev proizvodov s področja uporabe Kodeksa, pa tudi ne daril kot so predmeti ali naprave, ki bi lahko spodbujali uporabo nadomestkov materinega mleka ali hranjenje po steklenički. Za proizvode s področja uporabe Kodeksa ne sme biti na prodajnem mestu nobenega oglaševanja, dajanja vzorcev ali drugih promocijskih sredstev za napeljevanje na neposredno prodajo potrošnikom na maloprodajni ravni, kot so posebne ponudbe, boni za popust, nagrade, posebne prodajne akcije, izdelki po nižjih reklamnih cenah in vezana prodaja. Tržniki ne smejo v svoji službeni vlogi vzpostavljati nobene oblike neposrednega ali posrednega stika z nosečnicami ali materami dojenčkov in majhnih otrok (18).
Peti člen vključuje:
- oglaševanje na televiziji, internetu, v nakupovalnih središčih, časopisih, revijah in na otroških razstavah,
- brezplačni vzorci, darila in nagrade za tekmovanje,
- popusti in promocije v trgovinah,
- sponzorirani otroški klubi, klubi za starše in “strokovni nasveti”,
- zdravstveno vzgojne brošure in brošure o hranjenju dojenčkov,
- plakati v trgovinah, bolnišnicah in lekarnah, blagovne znamke in logotipi na opremi, pisalih, plakatih, koledarjih, itd.
V zadnjih letih se je zelo povečalo oglaševanje mlečne formule v množičnih medijih. Ni podatka kakšne so razlike, ali mati prejme informacije o hranjenju dojenčka od zdravstvenih delavcev ali preko medijev. V ZDA se je število oglasov na televiziji ali v tiskani obliki povečalo iz 7000 leta 1999 na 10000 leta 2004. Letni proračun oglaševanje mlečne formule pa se je zvečal iz 29 milijonov dolarjev na 46 milijonov (19).
Oglaševanje na socialnih omrežjih
Sodobni izziv je postalo tudi oglaševanje preko socialnih omrežjih, ki ob nastajanju Kodeksa še niso obstajala. Oglaševalci komunicirajo direktno z uporabniki. Kršijo Kodeks, saj pogosto ne vključijo negativnih vplivov uporabe mlečnih formul, delijo brezplačne vzorce in popuste pri nakupu. Veliko je neopredeljenih kršitev, ki lahko vplivajo na izbiro prehrane dojenčka, kar je zaskrbljujoče. Samo v Ameriki je v maju leta 2011 140 milijonov prebivalcev obiskalo strani za oglaševanje mlečnih formul. Tako visoke številke res zahtevajo razmislek (20).
Jeramova je z analizo vsebine dokazala prisotnost velikega števila kršitev Kodeksa na slovenskih socialnih omrežjih, kljub temu da se je omejila le na oglaševanje mlečnih formul. Sodobne oblike oglaševanja ne ustrezajo določilom Kodeksa. Proizvajalci množično kršijo 4. člen, ki določa, da morajo informativna in zdravstveno vzgojna gradiva s področja prehrane dojenčka vključevati jasne informacije o prednostih in večvrednosti dojenja ter 5. člen, ki se nanaša na trženje v javnosti (21).
Spremljanje kršitev Kodeksa
V Sloveniji imamo na področju Kodeksa še vedno veliko izzivov. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEFU že od leta 1998 skrbi za implementacijo in nadzor Kodeksa v ustanovah, ki imajo naziv Novorojencem prijazne porodnišnice ali Dojenju prijazne zdravstvene ustanove. Tudi v drugih zdravstvenih ustanovah se nekateri zdravstveni delavci trudijo in po najboljših močeh poskušajo spoštovati Kodeks. Prizadevanja bi morala potekati tudi v smeri popolnega prenosa Kodeksa na zakonsko raven. Nimamo pa organa, ki bi nadzoroval izvajanje Kodeksa.
Zaradi pomanjkanja monitoriranja Kodeksa je organizacija The International Code Documentation Centre (ICDC), ki članica The International Baby Food Action Network (IBFAN) razvila orodje za prijavljanje domnevnih kršitev Kodeksa. Prijava je enostavna in se lahko izvede kjerkoli in kadarkoli. Izvede jo lahko kdorkoli. Oseba lahko izvede prijavo s pomočjo aplikacije KoBoCollect na pametnem telefonu (Android) (Priloga) ali preko obrazca na spletni strani https://www.ibfan-icdc.org/report/ (Slika1) (22).
Slika 1: QR koda povezava obrazca za prijavo domnevnih kršitev Kodeksa
Zaključek
Zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo pri gradnji materine samopodobe glede dojenja. Pogosto ženske, ki navajajo da nimajo dovolj mleka, dobijo nasvet naj uporabijo mlečno formulo, namesto, da bi dobile ustrezno pomoč̌ pri dojenju (7). Stalno oglaševanje mlečne formule je razlog, da se povečuje delež̌ otrok hranjenih z mlečno formulo. Oglaševanje mlečne formule ni pasivno in brez posledic. Neposredno oglaševanje mlečne formule vpliva na materino odločitev glede hranjenja dojenčka z mlečno formulo (3).
Zdravstveni delavci lahko opolnomočijo starše glede pasti trženja nadomestkov materinega mleka. V Sloveniji lahko dosežemo vidne rezultate, če se bo Kodeks udejanjil preko različnih kanalov. Zato so pomembni zdravstveni delavci, starši in ostala javnost ter snovalci politike.
Priloga
