Dojenčki in otroci naj jedo tudi meso

Dojenčki in otroci naj jedo tudi meso

Starši se v poplavi različnih načinov prehranjevanja, trenutnih trendov, pa tudi člankov in priporočil pogosto težko odločijo, kakšna naj bo optimalna prehrana za zdrav razvoj njihovega malčka. Ali naj dojenčki in otroci uživajo meso, kakšne so pasti brezmesnega prehranjevanja in kakšna so sodobna priporočila stroke smo se pogovarjali z doc. dr. Evgenom Benedikom, kliničnim dietetikom. 

Otroku od 6. meseca do prvega leta starosti lahko ponudimo meso vseh vrst

Okoli šestega meseca starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na nove smernice, ki so v Sloveniji še v pripravi, se priporoča, da pri zdravem otroku lahko že na samem začetku uvajanja hrane pričnemo uvajati tudi prehranske alergene, vključno z oreščki. Zakaj? Sedaj namreč vemo, da imajo otroci, ki so izpostavljeni alergenom že v zgodnjem otroštvu, manjše tveganje za pojav alergij kasneje v življenju. Torej posledično se seveda svetuje, da otroku do prvega leta starosti ponudimo praktično vse vrste mesa, ribe, jajca ter mleko in mlečne izdelke. Poleg tega živila živalskega izvora predstavljajo energijsko in hranilno zelo gosta živila, predvsem kar se tiče sestave beljakovin, so pa tudi dober vir vitamina B12, cinka, selena in železa. Ni vsaka beljakovina enaka drugi, pomembne so aminokisline, ki sestavljajo posamezno beljakovino. Živila živalskega izvora imajo bistveno boljšo aminokislinsko sestavo od beljakovin rastlinskega izvora.

Aminokisline so osnovni gradnik skoraj vsakega organa v telesu. Glede na to, da dojenček najhitreje raste in se razvija ravno v prvem letu starosti (v tem času namreč potroji svojo telesno maso), so zato ti gradniki še toliko pomembnejši. Ustrezna prehrana v tem zgodnjem življenjskem obdobju ima zato izjemno pomembno vlogo. Njen vpliv seže vse v odraslo dobo, kar imenujemo tudi prehransko programiranje.

Otroci naj se prehranjujejo čim bolj raznoliko

Slovensko združenje za pediatrijo kot tudi Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) svetuje, da se otroci do svojega 18. leta starosti prehranjujejo raznoliko, torej da uživajo mešano in uravnoteženo hrano. Priporočila upoštevajo fiziološki razvoj otroka. Otroci namreč v tem obdobju intenzivno rastejo in se razvijajo in to hitreje, kot kadarkoli kasneje v življenju.

Po aktualnih smernicah se lahko za brezmesni način prehranjevanja odloči vsaka polnoletna oseba. Po mojem mnenju popolna izključitev mesa iz prehrane ni pametna. Smiselno pa je zmanjšati pogostost uživanja mesa in iz prehrane izključiti predelane mesne izdelke, ki so hranilno revni. Takšni izdelki, ki vsebujejo predelano meso so npr. hrenovke, salame, paštete.

Restriktivno prehranjevanje pomeni večje tveganje za otrokov razvoj

Če dojenček oziroma otrok ne uživa raznovrstne prehrane, kot jih predpisujejo smernice, so lahko posledice različne. Odvisne so od več dejavnikov, predvsem pa od otrokovega načina prehranjevanja. Bolj kot se prehranjujemo restriktivno, večje je tveganje za pomanjkanje določenih hranil. Posledično je tudi večje tveganje za pojav različnih zdravstvenih zapletov kot npr. slabokrvnost, nevrološke okvare, zaostanek v rasti, znižana kostna gostota idr. Veliko zdravstvenih zapletov se lahko pokaže šele kasneje, ko je otrok že polnoleten, predvsem če nadaljuje z istim restriktivnim načinom hranjenja oz. tak način hranjenja traja dlje časa.

Če se odločite za brezmesno prehranjevanje otrok, je le-to potrebno dobro načrtovati

Starši, ki razmišljajo o brezmesnem prehranjevanju otrok, se pogosto sprašujejo, kako nadomestiti potrebna hranila. Na to vprašanje je težko odgovoriti kratko in jedrnato. Kot rečeno meso v naši hrani predstavlja pomemben vir predvsem beljakovin, vitamina B12, cinka, selena in železa. Večino potreb po omenjenih hranilih je sicer možno pokriti z dobro načrtovano brezmesno prehrano. Le-to zahteva veliko angažmaja, znanja in financ, saj je potrebno posegati po hranilno bogatih živilih, ki so lahko dražja. V primeru veganske prehrane je potrebno posegati tudi po prehranskih dopolnilih, ki jih sicer ob uravnoteženi prehrani ne potrebujemo. Izjema je le vitamin D, ki nam ga praktično vsem primanjkuje, predvsem v jesensko-zimskih mesecih.

Starše je treba opozoriti na vse slabosti prehranjevanja, ki izključuje meso

Starše, ki razmišljajo o brezmesnem prehranjevanju otrok, je potrebno opozoriti na vse slabosti tovrstnega restriktivnega prehranjevanja. Poskušamo razložiti pomen posameznih hranil in poiskati razlog za njihovo odločitev. V kolikor starši kljub vsemu vztrajajo pri svoji odločitvi, svetujemo, da naj otrok v vrtcu ali šoli dobi normalno hrano, doma pa brezmesno. Oziroma če starši kljub vsemu vztrajajo na povsem brezmesni prehrani, absolutno svetujemo redne preglede pri izbranem pediatru. Svetuje se tudi obisk kliničnega dietetika s specialnimi znanji iz področja vegetarijanskega oz. veganskega načina prehranjevanja.

Staršev, ki razmišljajo o brezmesnem prehranjevanju otrok, je vse več, razlogi za to so različni. Na žalost je v ozadju tudi ogromno prikritega trženja oz. oglaševanja. To je predvsem čustveno nabito. Nagovarja ljudi k opuščanju živil živalskega izvora, bodisi zaradi načina ubijanja živali bodisi zaradi ohranjanja narave. Pri tem krožijo po družbenih omrežjih različne fotografije, videoposnetki in informacije o delovanju klavnic. Dejstvo je, da omenjeno gradivo večinoma prihaja iz dežel, kjer nimajo urejene zakonodaje na tem področju. Evropska unija ima tukaj jasna pravila. Poleg tega je tudi dokazano, da ni razlike kar se tiče onesnaževanja okolja med ljudmi, ki uživajo raznovrstno hrano od ljudi, ki uživajo brezmesno hrano.

Skratka, kot rečeno je interes živilske industrije ogromen, saj je povpraševanje večje od ponudbe in posledično tudi zaslužki enormni. Ob tem pa moram opozoriti na dejstvo, da so mnogi brezmesni izdelki oziroma mesni nadomestki hranilno zelo revni. Takšni izdelki so npr. vegansko meso, veganske hrenovke, veganske paštete ipd.

Veganska prehrana ni primerna za otroke

Po mojem mnenju veganska prehrana za otroka ni primerna. Enakega mnenja so tudi strokovnjaki, ki so soustvarili trenutno aktualne smernice za prehranjevanje otrok. Na neprimernost veganske prehrane nas med drugim opozori tudi evolucijski vidik človeka. Človek je vsejedo bitje in mati narava nas je take ustvarila z razlogom. Večkrat se je namreč že izkazalo, da je človek, ko je želel nekaj spremeniti v naravi, na koncu vedno sam potegnil ta kratko.

Dejstvo je namreč, da nihče ne ve, kako se bo veganski način prehranjevanja obrestoval na dolgi rok. Vpliv trenutne prehrane se v popolnosti izrazi šele pri tretji generaciji potomcev (torej pri naših vnukih). Lahko da se bo tak način prehranjevanja izkazal za slabega, lahko da za dobrega, lahko pa da ne bo opaziti sprememb. Ni junaka, ki bi si upal napovedati rezultat. Se mi pa zdi skrajno neodgovorno, da se »igramo« z usodo naših bodočih otrok oziroma vnukov in to pod pretvezo, da skrbimo za naš planet; obstaja namreč veliko drugih možnosti kako ustrezno skrbeti za živali in okolje.

Seveda se zagovorniki brezmesne prehrane z mano ne bodo strinjali in bodo zagovarjali smernice različnih tujih strokovnih združenj (Avstralske, Angleške, Ameriške, ipd.). Te podpirajo brezmesno prehrano tudi pri otrocih ob predpostavki, da mora biti seveda ustrezno sestavljena in dopolnjena s prehranskimi dopolnili. Dejstvo pa je, da so omenjene smernice nastale na podlagi enostavnih matematičnih izračunov glede na sestavo posameznega živila in predpostavke koliko posameznih hranil v povprečju potrebuje npr. otrok pri določeni starosti. Ne razmišljajo pa o tem, kako bo tak način prehranjevanja vplival na gene teh otrok in posledično na naše potomce. Skratka, če se starši kljub vsemu odločijo za brezmesno prehranjevanje otrok, absolutno svetujem redne kontrole pri izbranem pediatru in kliničnem dietetiku. Predvsem kontrole, ki jih svetuje ESPGHAN, torej serumske vrednosti vitamina B12, cinka in železa.

Avtor:

Evgen Benedik
doc. dr.
Evgen Benedik
univ. dipl. inž. živ. tehnolog in klinični dietetik

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on email

Preberite še

Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Preberi več

O uspešnem dojenju za dobro zdravje

Strokovni članek avtorice mag. Andreje Krajnc, višje medicinske sestre. Članek je napisan na temo vloge...
Strokovni članek avtorice prim. Andreje Tekauc Golob. Članek je napisan na temo prve ure izven...
Strokovni članek avtorice Marjete Rak Namestnik, ki je magistrica farmacije, specialistka lekarniške farmacije. Članek je...
Strokovni članek avtorja doc. dr. Evgena Benedika. Članek je napisan na temo bioaktivnih snovi (hormonov)...
To spletno mesto uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.