»Če s svojim znanjem, s svojimi priporočili, nasveti in pomočjo prepričam vsaj eno žensko, da doji, sem že zelo zadovoljna,« pove Gordana Njenjić, ki že od leta 1979 z veseljem opravlja svoj poklic. Pri tem se srečuje z mnogimi materami, jih spodbuja in podpira pri dojenju. Že 27 let je članica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija (NOSD). Z njo smo se pogovarjali o pomenu in prednostih dojenja za zdravje otrok in mater ter o aktivnostih za promocijo dojenja.
»Včasih ni bilo druge hrane in adaptiranega mleka, kot je danes, zato so ženske veliko dojile, saj so želele, da otrok preživi,« pove gospa Gordana in doda, da so bili pred začetkom 60-ih let tako rekoč vsi otroci dojeni. Če otroka ni mogla dojiti mati, je zagotovo bila v bližnji okolici še kakšna ženska, ki je tudi pred kratkim rodila, in je lahko podojila še njenega otroka. »Spomnim se, ko sem se jaz rodila, je vedno še druga mati podojila otroka in so ji rekli »polmama«. To pa zato, ker je tiste prve dva, tri dni dojila, dokler otrokova mati sama še ni imela zadosti mleka.«
Odhod žensk v tovarne in hranjenje s kravjim mlekom
V 60-ih letih pa je prišlo do industrializacije, razvoja tovarn in družbe, ko so se začele ženske v večji meri zaposlovati. »In takrat je nastopil problem z dojenjem,« pove sogovornica. »Po zakonu je bila ženska lahko 3 mesece na porodniški in v tem obdobju je polno dojila, potem se je vrnila v službo. Zato se je začelo uporabljati kravje mleko, da bi nahranili otroka, ko je mati odsotna.« Sestava kravjega mleka pa ni primerna za hrano dojenčka, saj je prilagojena potrebam kravjega mladiča, ki tehta med 30 in 50 kilogrami, in ne za dojenčka s 3 ali 4 kilogrami, pojasni sogovornica. Prav tako kravjemu mleku manjka marsikaj, kar je vsebovano v materinem mleku, da zadosti potrebam dojenčka, na primer železo in C vitamin.
Kot pove gospa Gordana, se je obdobje porodniškega dopusta sicer kmalu podaljšalo na 6 mesecev, a matere so po tem času vseeno morale v službo. »In tukaj so potem videli tržno nišo ti, ki sedaj tržijo nadomestno materino mleko, mlečne formule in umetno mleko. Takrat se je ta veriga razbohotila, za tem pa so se pojavile še stekleničke za hranjenje in tako naprej.«
Spremembe priporočil glede dojenja na podlagi raziskav
Ob tem se gospa Gordana spominja časa, ko je tudi sama dojila svoje otroke. »Ko sem jaz rodila prvega otroka, leta 1984, sem bila 6 mesecev na porodniškem dopustu in sem tudi 6 mesecev polno dojila. Takrat sem bila udeležena v raziskavi, v kateri po 3 mesecih še nismo uvajale goste hrane pri otroku. Zato je nisem dodajala prvih 6 mesecev, otrok je bil zadovoljen, jaz sem bila zadovoljna in sem 6 mesecev polno dojila. Nato pa sem začela uvajati gosto hrano.« Pove, da je po vrnitvi v službo sledilo naporno obdobje, ko je v službi delala tudi ponoči in takrat dojila otroka čez dan, ali obratno, do 1 leta otrokove starosti.
Nato se je na njeno veliko veselje obdobje porodniškega dopusta podaljšalo na 1 leto, kar je po rojstvu drugega otroka koristila tudi sama. Je pa opazila, kako se priporočila mamam po porodu spreminjajo. Včasih se je na primer doječim materam priporočalo pitje določenih količin piva, ki naj bi pozitivno vplivale na zadostno količino mleka. »To so bila taka navodila. Ampak jaz nisem pila, ne prvič ne drugič,« pravi sogovornica. Danes se uživanje alkohola med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje. Še posebej zaskrbljujoči pa so rezultati raziskav o vplivu kroničnega uživanja alkohola na otroka.
Gospa Gordana nadaljuje, da je šele kasneje izvedela, za kaj je šlo v raziskavi leta 1984. »Takrat je pri nas in pravzaprav po celem svetu potekala študija SZO-ja in UNICEF-a, katere rezultati so pokazali, da materino mleko zadošča potrebam otroka prvega pol leta. Študija je bila napravljena na vzorcu 100 000 žensk, zato so se tudi priporočila spremenila. Najprej na 4 mesece izključnega dojenja, kmalu pa na 6 mesecev,« pojasnjuje.
Podpora dojenju pod okriljem NOSD
»In potem, ko sem se priključila NOSD, sem vedela in razumela, za kaj gre pri izključnem dojenju,« nadaljuje sogovornica. »Mislim da sem članica NOSD-ja že 27 let in si želim, da bi se vsi otroci tega sveta dojili. Vem pa, da je to težko. Ampak, če s svojim znanjem, s svojimi priporočili, nasveti in pomočjo prepričam vsaj eno žensko, da doji, sem že zelo zadovoljna. Vendar mislim, da sem jih že veliko več. Me tudi pokličejo in jih podprem ter pomagam.«
Pravi, da ob podpori ženske razumejo, zakaj je dojenje pomembno in zdravo. »Ni samo hrana za otroka, ampak prispeva tudi k njegovemu zdravju in zdravju matere. Dojenje ima veliko prednosti tudi za celotno družino s čustvenega in finančnega vidika, ter je pomembno za celotno družbo na sploh,« zaključuje gospa Gordana Njenjić.
Pri UNICEF-u Slovenija gospe Gordani želimo še veliko uspehov na področju spodbujanja dojenja ter se zahvaljujemo za vse delo.