Pristavljanje na dojko
Pred dojenjem se udobno namestite v položaj za dojenje, otrok naj bo s celim telesom obrnjen k vašemu telesu. Otrokova usta morajo biti v višini bradavice. S prosto roko objamete dojko tako, da so prsti pod dojko in stran od bradavičnega kolobarja, palec pa nad njim. S tem omogočite, da se otrok lažje pristavi na dojko. Z bradavico se dotaknete otrokove ustnice, da široko odpre usta, kot da bi zazehal, in to je trenutek, ko otroka pritisnete k dojki. Ne prinašamo dojke k otroku, ampak otroka k dojki. Pomembno je, da otrok zajame čim večji del kolobarja in ne samo bradavice.
Pri pristavljanju je torej najpomembneje, da otrok zajame bradavico s široko odprtimi usti. Če otrok bradavice ni tako zagrabil in čutite izrazito bolečino, položite čist prst med otrokov ustni kot in bradavični kolobar ter lahno pritisnite proti dojki, da otrok popusti, in ponovno pristavite. Drugače pa lahko popravite položaj otrokovih ust tudi med dojenjem, tako da otroka bolj čvrsto privijete k svojemu telesu, lahko pa mu pomagate tudi z nežnim pritiskom na brado. To je še posebej primerno pri otrocih, ki so nemirni in nimajo motivacije za dojenje. S pravilnim položajem otroka na dojki preprečite okvare ali poškodbe bradavic in s tem bolečine.
Če otrok ob dotiku na ustnice ni odprl ust, iztisnite ali izbrizgajte kapljico mleka na njegova usta, kar bo morda zadosten dražljaj.
Znaki, da je otrok dobro pristavljen:
- Usta so široko odprta.
- Spodnja ustnica je zavihana navzven.
- Jezik sega preko spodnje dlesni.
- Brada se dotika dojke.
- Več prsnega kolobarja vidnega nad zgornjo ustnico.
Položaji pri dojenju
Obstajajo številni položaji, v katerih lahko dojite svojega otroka. Vseh teh položajev vam ni potrebno poznati, sčasoma bosta z otrokom ugotovila, kateri položaj vama najbolj ustreza. Osnovno pri položajih je, da vam je udobno in da ima otrok možnost, da se dobro pristavi na dojko. Otrok naj bo pri dojenju vedno s celim telesom obrnjen k vam in nameščen tako, da so njegovo uho, rama in kolk v ravni liniji.
Dojenje leže
Ležete na bok, glavo imate na blazini. Otrokovo glavo lahko položite v komolčni pregib roke ali pa lahko leži na postelji. Otrok leži na boku obrnjen proti vam. Otrokova usta morajo biti v višini bradavice ali malo pod njo. Z drugo roko objamete dojko. Prsti jo podpirajo spodaj, palec pa zgoraj, vendar stran od bradavičnega kolobarja. Med podojem ni potrebno držati dojk (razen če so zelo velike). Otrokov nosek se lahko dotika dojke. Ob tem se splošči in razširi in otrok neovirano diha.
Da vam bo lažje, priporočamo, da imate hrbet podprt z blazino, drugo blazino pa dajte med rahlo pokrčene noge v višini kolen.
Biološki položaj pri dojenju
Pri biološkem položaju ležite na hrbtu. Hrbet si podložite z blazinami, da boste v sproščenem polsedečem položaju. Položite otroka s trebuščkom na vaše telo, otrokova glava naj bo v višini dojke, lice naj bo v bližini prsne bradavice. Večina otrok se je sposobna v takem položaju sama pristaviti na dojko. Priporočljivo je, da v začetku pristavljate golega otroka na vašo kožo (oblečeno naj ima samo pleničko) in mu na ta način omogočite tudi stik kože na kožo. Biološki položaj je enostaven in hitro izvedljiv, omogoča vam tudi počitek med dojenjem. Dojenje v tem položaju je možno takoj po porodu. Ugoden je tudi za dojenje po carskem rezu. V tem položaju boste otroka lažje opazovali in ga spoznavali.
Dojenje sede
Dojenje sede je lahko ugodno in udobno že prve dni po porodu, pogosteje pa po prvih tednih dojenja. Sedite lahko na stolu, fotelju, kavču, klopi, postelji, ležalniku ali počivalniku. Pomembno je, da vam je udobno. Hrbet naj bo podprt, noge na opori, prav tako je dobra in potrebna podpora za roke. Telo mora biti sproščeno.
Položaj zibke
Sedite na udoben stol. Z blazinami podprite hrbet in komolec roke, v kateri držite otroka, noge položite udobno na tla ali eno na pručko (na tisti strani, kjer dojite). Blazino si lahko položite tudi v naročje, da vam bo olajšala držanje otroka. Otroka držite v naročju v pregibu komolca, s celim telesom naj bo obrnjen k dojki. Z isto roko nudite otroku čvrst oprijem zadnjice. Otrokova spodnja roka lahko sega proti vašemu hrbtu ali pa je ob njegovem telesu.
Navzkrižni položaj
Princip podlaganja z blazinami je enak kot pri položaju zibke. Otrok leži na podlahti nasprotne roke od dojke, na kateri se bo dojil (npr. leva roka za desno dojko). Z dlanjo iste roke podpremo otrokov vrat in glavo. Dojko podprite z roko, ki je na isti strani kot dojka, na kateri boste dojili. Otrok naj bo s celim telesom obrnjen proti vam. Položaj je zelo uporaben pri otrocih, ki imajo težave pri pristavljanju, ker lahko dobro nadzirate otrokovo glavo. Ko otrok odpre usta, ga lahko hitro pristavite. Uporaben je tudi pri dojenju prezgodaj rojenih otrok.
Položaj ragbi žoge – dojenje ob strani
Izraz izhaja iz podobnosti s prijemom ovalne žoge pri ameriškem nogometu, ki jo igralec drži v značilnem položaju pod pazduho. Otrok leži v vašem naročju na blazini z glavo pred dojko, telo je ob vašem boku in nogice za hrbtom. Z dlanjo držite otrokovo glavico, v pregibu komolca pa otrokovo telo. Položaj vam omogoča dober pregled nad otrokovimi usti. Priporoča se po carskem rezu, da otrok ne pritiska na rano, ali pa ženskam z zelo velikimi dojkami.
Različni vzorci sesanja
Otroci se že v dobi novorojenčka razlikujejo med seboj in kažejo značajske posebnosti, ki so zelo opazne tudi pri načinu sesanja. V izogib nejevolji in težavam je potrebno te značilnosti prepoznati, jih upoštevati in se jim prilagoditi. Z ozirom na to lahko novorojence hipotetično razdelimo v več skupin, ki jih v prispodobah označimo kot:
Marljiva čebelica — to je otrok, ki močno zagrabi bradavico in krepko sesa, dokler ni sit. Zato ga je enostavno nahraniti, kar povzroča zadovoljstvo materi in otroku.
Razburljiv otrok — pri sesanju zelo hiti. Zaradi tega mu bradavica uhaja iz ust. Namesto da bi se potrudil in jo znova poiskal, začne jokati. Pomembno je, da ga mati pomiri.
Obotavljiv otrok — prve dni po rojstvu ga je težko pripraviti, da bi sesal. Pravimo, da čaka, da dobi mati dovolj mleka.
Poskušalec— bradavico sicer zagrabi, potegne malo mleka in ga preizkuša. Ko ugotovi okus, začne odločno sesati.
Počivač— tako poimenujemo otroka, ki nekaj minut lepo sesa, potem pa počiva. Po krajšem počitku ga mati ponovno vzpodbudi k sesanju. To je najpogostejši vzorec sesanja. Otroci sesajo in počivajo, pa spet sesajo.