Laktacija in sestava materinega mleka

Laktacija in sestava materinega mleka

Nosečnost je obdobje, ko se otrok razvija in raste v materinem telesu. V tem času se tudi dojki pripravljata na novo nalogo – dojenje. Laktacija se lahko začne po 16 tednih nosečnosti, nanjo pa vplivajo hormoni. Sestava materinega mleka se spreminja skozi obdobje dojenja in se prilagaja otrokovim razvojnim potrebam.

Kako žensko telo tvori mleko?

Med nosečnostjo se prične povečevati žlezno tkivo v dojki. Po 16 tednih nosečnosti sta dojki že sposobni tvoriti mleko oziroma se že lahko prične laktacija. Velikost in oblika bradavice se pri posameznih ženskah zelo razlikujeta, kar pa ne vpliva na funkcijo pri dojenju. Nastajanje mleka (laktacija) se nadaljuje, dokler zanj obstaja povpraševanje. Če se dojka ne prazni, postopoma izgubi sposobnost tvorbe mleka.

Pri procesu imenovanem laktacija oziroma pri nastajanju mleka sodelujeta dva hormona: prolaktin in oksitocin.

Prolaktin

Količina prolaktina se poveča takoj po porodu in vpliva na nastajanje mleka. Otrok s sesanjem draži živčne končiče v bližini bradavice, kar se po živcih prenaša v možgane, od koder se izloča prolaktin. Količina prolaktina je odvisna od pogostnosti, moči in trajanja sesanja. Več ko je teh dražljajev, več prolaktina se bo sproščalo v kri. Več podojev pomeni več dražljajev, posledica je več mleka za dojenega otroka.

Ponoči se izloča več prolaktina, zato so dojke zjutraj pogosto bolj napete, čez dan pa postanejo mehkejše. Vendar napetost ali ohlapnost dojk ne nakazuje količine mleka. Obenem prolaktin preprečuje začetek ovulacije. Menstruacija se torej po porodu povrne kasneje, zato dosledno izključno dojenje v velikem odstotku preprečuje ponovno zanositev.

Poleg tega prolaktin na mater deluje sproščujoče, zato po nočnem podoju spet hitro zaspi in je nasploh bolj umirjena in sproščena tudi čez dan.

Oksitocin

Oksitocin je odgovoren za iztekanje mleka iz dojke, kar imenujemo refleks izločanja mleka (refleks iztekanja mleka, izcejalni refleks). Deluje na drobna mišična vlakna okoli mešičkov (alveolov) mlečnih celic. S krčenjem teh drobnih mišic se mleko iztiska v mlečne vode, ki vodijo k bradavici. Sprošča se med otrokovim sesanjem. Tudi tu gredo dražljaji od živcev v bradavici v osrednji živčni sistem in tam vplivajo na izločanje oksitocina.

Dojka in njene strukture, ki sodelujejo pri laktaciji oziroma izdelavi materinega mleka v prerezu.

Refleks izločanja mleka

Refleks izločanja mleka je torej posledica delovanja oksitocina. To se zgodi v obeh dojkah istočasno in nekatere doječe ženske tedaj občutijo naval mleka, ki se lahko tudi izceja skozi bradavici. Nekatere ženske ga zaznajo kot povečan pritisk ali kot ščemenje v dojki ali kot zbadajočo bolečino, nekatere ženske pa ga nikoli ne občutijo. Od začetka sesanja do navala mleka mine v povprečju 30–60 sekund. Pri nekaterih ženskah bo mleko priteklo takoj, ko otrok zagrabi bradavico, ali že, ko se mati miselno pripravlja na dojenje. Otrokov ritem sesanja se bo prilagajal refleksu izločanja mleka. Po začetnem hitrem sesanju z občasnimi požirki sledi počasno sesanje z rednimi požirki.

Refleks izločanja mleka je izredno pomemben, saj ženske dojke nimajo razširjenih votlin za hrambo mleka, zato ta nastaja sproti. Med podojem pride do refleksa praznjenja dojke 2–9-krat. Količina popitega mleka ni povezana s časom dojenja, temveč s številom refleksov izločanja mleka.

Refleks izločanja mleka lahko izzovemo tudi z draženjem bradavic in kolobarja (areole), lahko pa ga sproži tudi otrokov jok ali celo samo njegova prisotnost in čas, ko mati običajno doji. Na jakost refleksa pomembno vpliva tudi materina psihična stabilnost, samozaupanje ter podpora okolja. Neugodno pa nanj delujejo: strah, utrujenost, zaskrbljenost, bolečina, kajenje, uživanje alkohola.

Ukrepi za dobro nastajanje mleka:

  • dobro pristavljen otrok,
  • pogosti podoji,
  • otrok naj bo na vsaki dojki tako dolgo, kot želi,
  • če otrok po podoju na eni dojki ni zadovoljen, naj prične sesati na drugi dojki,
  • pri neučinkovitem dojenju si mleko izbrizgajte.

Materino mleko se prilagaja otrokovim razvojnim potrebam

Materino mleko ni enake sestave v celotnem obdobju dojenja. Prvo mleko, ki ga prsne žleze izločajo, se imenuje mlezivo ali kolostrum. Je rumenkaste barve in gostejše. Glavna vloga mleziva je prenos zaščitnih snovi v otrokovo telo. Ima tudi blag odvajalni učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata (mekonija) in tako zmanjšuje možnost zlatenice. Vsebuje več beljakovin, mineralov in vitaminov.

Mleko se začne kmalu spreminjati. Drugi do tretji dan se pojavi prehodno žensko mleko. Po 9. dnevu po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija beljakovin, veča pa se koncentracija maščob in mlečnega sladkorja (laktoze). Dva tedna po porodu se že izloča tako imenovano zrelo žensko mleko, ki v prvih mesecih življenja zadosti vsem otrokovim potrebam.

Mleko se spreminja v času posameznega podoja. Na začetku vsebuje več vode, beljakovin in mlečnega sladkorja (laktoze), na koncu podoja pa več maščob. Zato je pomembno, da otrok pri vsakem dojenju popije večino mleka v dojki in tako dobi vse sestavine, tudi maščobe, ki dajo največ energije, in v maščobah topne vitamine. Otrok je bolj zadovoljen, sit in lepo raste.

Avtor:

pred.
Renata Vettorazzi
dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC
doc. dr.
Silvestra Hoyer
univ. dipl. ped., viš. med. ses.

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on email

Preberite še

Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Vloga medicinske sestre v patronažnem varstvu pri spodbujanju dojenja
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Posvečena ura: slepa randomizirana raziskava
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Galaktagogi – snovi, ki vzpodbujajo laktacijo
Preberi več

O uspešnem dojenju za dobro zdravje

Strokovni članek avtorice mag. Andreje Krajnc, višje medicinske sestre. Članek je napisan na temo vloge...
Strokovni članek avtorice prim. Andreje Tekauc Golob. Članek je napisan na temo prve ure izven...
Strokovni članek avtorice Marjete Rak Namestnik, ki je magistrica farmacije, specialistka lekarniške farmacije. Članek je...
Strokovni članek avtorja doc. dr. Evgena Benedika. Članek je napisan na temo bioaktivnih snovi (hormonov)...
To spletno mesto uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.