Dogodek sta organizirala Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija (NOSD) in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Borut Bratanič, dr. med., spec. pediater in bivši predsednik NOSD iz dolgoletnih izkušenj vidi izobraževanje »tako na nivoju zdravstvenih delavcev, kot tudi pravzaprav širše, mamic, ki dojijo, pa tudi končno cele družbe, ki naj bi bila dojenju prijazna, kot eno od bistvenih poslanstev Nacionalnega odbora.« Dodaja, da je izobraževanje o dojenju nujno potrebno ter dobro sprejeto s strani poslušalcev in, kot upa, tudi širše javnosti.
Domači in tuji strokovnjaki, ki delujejo na področju dojenja, prehrane otrok ter se srečujejo z doječimi materami in njihovimi otroki, so med številnimi drugimi pomembnimi temami predstavili zdravstvene in psihološke vidike prednosti dojenja po prvem letu, vlogo očeta pri dojenju ter vlogo farmacevta pri svetovanju o zdravilih in dojenju.
Katere so prednosti dojenja po 1. letu?
Materino mleko je polno zelo pomembnih, koristnih in zelo učinkovitih sestavin. Za otroke dojenje po prvem letu in še dlje pomeni lažje prebolevanje akutnih bolezni, preprečevanje akutnih bolezni in tudi preprečevanje kroničnih bolezni, pravi dr. Simona Rajtar Osredkar, dr. med., spec. pediater.
Raziskave kažejo, da so otroci, ki so bili dolgo časa dojeni, celo v mladostništvu manj težav. »Tako delikventnosti, vedenjskih težav, manj se je razvilo psihopatologije, kot na primer depresije ali anoreksije in podobnih drugih zapletov. Tako da jim je to, da so matere vztrajale pri dojenju, pomagalo pri bolj umirjenem mladostniškem obdobju, ki je sicer lahko kar razburkano,« je povedala doc. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije.
Dojenje prinaša tudi številne prednosti za doječe matere. »Matere, ki dolgo časa dojijo, so z leti veliko bolj senzitivne, kar je zelo dragoceno tudi za razvoj otroka. Matere manj pogosto zbolijo za nekimi tesnobnimi motnjami, so tudi bolj spočite, zato ker se med dojenjem sprošča zelo dragocena snov oksitocin, ki deluje povezovalno, pomirja, znižuje utrujenost, tako da je dojenje en tak lep bonus tudi za mamico,« dodaja doc. dr. Andreja Poljanec. Pred. Cvetka Skale, dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC, pa opozarja še na prednosti dojenja z zdravstvenega vidika: »Ženske, ki dojijo, dokazano po porodu hitreje izgubijo kilograme, ki so jih pridobile v času nosečnosti. V kasnejšem življenju manj obolevajo za rakom dojk, jajčnikov, manj imajo možnosti za nastanek osteoporoze in novejše raziskave dokazujejo tudi to, da imajo v kasnejšem življenju manj možnosti za pridobitev oziroma nastanek diabetesa tipa 2.«
Kakšna je vloga očeta pri dojenju?
Očetje imajo krasno priložnost biti del otrokovega odraščanja, tudi v tistih vidikih, kjer na prvi pogled njihova vloga ni velika. Taka je na primer pomoč materi, kadar doji. »Takrat imajo očetje krasno priložnost, da ji pomagajo na kak tehničen način, poskrbijo za sorojence, morda skuhajo kosilo, prinesejo topel čaj, ko bo mama dojila, hkrati so ji pa lahko v veliko čustveno oporo. Zagotovo bo z veseljem slišala pohvalo in kako ponosni so na to, da ji uspeva nekaj tako zahtevnega in napornega, kot je lahko dojenje,« je povedala asist. Polona Greif, univ. dipl. soc. ped., zakonska in družinska terapevtka.
Ali je dojenje združljivo z zdravili?
V večini primerov je zdravljenje z zdravili združljivo z dojenjem. Doječe matere pogosto dobijo nasprotujoče si informacije glede tega, ali je treba v tem primeru dojenje opustiti. »Zaradi tega je prav, da v teh primerih poiščejo nasvet pri nas, pri farmacevtih v lekarnah, kjer jim bodo na podlagi verodostojnih informacij, na podlagi neodvisnih kliničnih študij, pomagali najti najboljšo rešitev za njihovo težavo,« pravita Urška Lučev, mag. farm. IBCLC, in Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., spec. lek. farmacije. Sicer pa je nosečnice in doječe matere ob vprašanjih glede dojenja vedno mogoče usmeriti na tiste zdravstvene delavce, ki delujejo na področju dojenja, kot so svetovalci za dojenje ali člani NOSD, dodaja Gordana Njenić, mag. zdr. nege, dipl. m. s., babica in članica NOSD.
