Pismo vnuka babici in dedku

Pismo vnuka babici in dedku

3-mesečni vnuček Marko piše pismo babici in dedku, da bi jima predal nekaj pomembnih sporočil o svojem doživljanju.

Dedek in babica z vnučkom v naročju

Draga Babi in Dedi.

Tukaj vajin vnuček Marko. Star sem 3 mesece. Zelo vaju imam rad in vem, da tudi vidva mene. Zelo rad se crkljam v vajinem naročju. Pri babi je še posebej mehko in toplo, pri dediju pa zelo zabavno, saj me s svojim globokim glasom kar masira, ko me drži v naročju in mi kaj pripoveduje.

Ti babi zelooo lepo in zanimivo poješ. Jaz začnem kar plesati. No, dedi pa ni tako navdušen nad tvojim petjem. Res ne razumem, zakaj ne.

Tudi pri očiju je zelo zabavno, saj z mano vedno telovadi in me prenaša naokoli, da vidim vse mogoče. Rad bi me tudi metal v zrak, vendar mami ne dovoli, češ da sem še premajhen. Komaj čakam, da bom dovolj velik za akrobacije z očijem.

Ampak najraje sem pa pri moji mamici, še posebej, ko sem lačen ali utrujen. Njen glas me zelo pomirja in uspava. Vedno ima pri sebi hrano, da me lahko takoj nahrani. Ko sem zelo lačen, ne morem čakati na mleko. Če moram kdaj malo počakati, se ujezim in jokam tako močno, da kar pozabim, zakaj sem začel jokati. In potem me mora mamica najprej potolažiti, da se lahko začnem dojiti.

Včasih mi kdo ponudi dudo, vendar tega res ne maram. Zapre mi usta, da ne morem nič povedati in iz nje ne priteče mleko. Takoj jo izpljunem, da po zraku daleč leti.

Rad jem pogosto, podnevi in ponoči. Moram priznati, da včasih nisem zares lačen, vendar si želim samo, da me mamica stisne k sebi in potolaži, če sem utrujen, zaspan, prestrašen ali pa kar tako …

Ponoči spim v posteljici zraven mamice in očija. Ko se zbudim, me oči položi k mamici in hitro se začnem dojiti. Včasih takoj zaspim in mami tudi, zato mi ni treba nazaj v svojo posteljico. To mi je zelo všeč, saj se tako počutim najbolj varno.

Poleti, ko je zelo vroče, sem ves čas žejen, zato se zelo pogosto podojim po malo, saj me mamino mleko hitro odžeja. Ker je mleko sladko, me tudi potolaži, če se kaj prestrašim.

Babi, ti mi včasih ponudiš vodo ali čaj, ker se bojiš, da pijem premalo vode, vendar tega res ne maram. Voda in čaj sta tako zanič in brez okusa. Nič ne rabiš skrbeti, mamica ima zame vse, kar rabim do šestega meseca starosti, potem mi boš lahko pa tudi ti skuhala zelenjavo, meso, testenine in podobno. Kar z rokami bom jedel, da bom spoznaval, kakšna je hrana.

No, takrat vama bom pa morda spet napisal kakšno pismo.

Lepo vaju pozdravlja vajin Marko

Naslednje pismo, ki ga dedku in babici pošilja vnuček Marko, lahko preberete tukaj.

Avtor

UNICEF NOSD logo
Tatjana Pavlin
dr. med., spec. pediater, IBCLC

Vam je vsebina všeč? Delite jo:

Naj otrok izbira pot

Knjižna uspešnica

Terminološki slovar laktacije in dojenja

NOSD novice

e-novice
Prijavite se na naše e-novice

Za prijavo na e-novice v obrazec vpišite svoj e-naslov in pošiljali vam bomo najbolj brane vsebine o dojenju.

Najbolj brano

Najbolj brane vsebine