Pogosti miti o dojenju

Med ljudmi krožijo nekatere neresnice o dojenju, ki ženski dojenje otežujejo in so pogost razlog, da z dojenjem preneha. Lahko bi rekli, da so nekatere neresnice o dojenju skoraj postale miti. V nadaljevanju so našteti in opisani nekateri pogostejši miti na temo dojenja.

Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja. Je lahko prebavljivo in ščiti pred alergijo in okužbo ter  otroku zagotavlja primeren razvoj. Še pomembneje je, da nudi dojenje udobje in ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom.

Dojenje je naravno, vendar je tudi umetnost, ki se je je treba naučiti. Težave nastopijo največkrat v prvih tednih po otrokovem rojstvu, vendar se kljub številnim vprašanjem, skrbem in problemom, postopoma uredijo. Mnogim težavam se lahko izognemo že s tem, če vemo, kaj je normalno in kaj naj pričakujemo. V preteklosti so žene spoznale dojenje pri doječih materah v okolici. Dandanes lahko ženska postane mati, ne da bi kdajkoli videla, kako se doji. Ko rodi lastnega otroka, ji je lahko le malo znanega o dojenju. Pri iskanju nasvetov ima lahko bolj ali manj srečno roko. Malo ljudi ji lahko posreduje svoje pozitivne izkušnje, še manj je takih, ki posedujejo znanje o dojenju in laktaciji in ji lahko dajo strokoven nasvet.

Miti

V prvih dneh po porodu je mleka premalo. – NI RES!

Mleko se ustvarja v dojkah že od zgodnje nosečnosti in pri porodu ima vsaka ženska v dojkah mlezivo. Mleziva je malo in težko si ga je iztisniti iz dojk, vendar zadostuje za vse otrokove potrebe po hrani v prvih dneh. Otrokov želodček je po rojstvu zelo majhen in temu ustrezno so količine mleziva majhne. Slabo pristavljanje je najpogostejši razlog, da otrok ne dobi mleziva. Izguba teže po rojstvu je pri otroku fiziološki pojav in gre na račun odvajanja odvečne vode in blata iz telesa.

Večina žensk ne proizvede dovolj mleka. – NI RES!

Velika večina žensk je sposobna narediti dovolj mleka za dojenje dveh otrok. Nekako med 10. in 20. dnevom po porodu se srečujejo s preobilno proizvodnjo mleka, kar nekaterim prav tako povzroča težave pri dojenju. Če otrok slabo pridobiva težo, je razlog največkrat v tem, da ne dobi dovolj mleka, ker je slabo pristavljen na dojko. Razlogi so lahko še drugačni, zato je primerno, da mati poišče strokovno pomoč.

Normalno je, da dojenje boli. – NI RES!

Bradavici sta prekomerno občutljivi v prvih dneh po porodu, kasneje pa dojenje ne bi smelo biti več boleče. Zelo boleče in celo ranjene bradavice so vedno znak, da pristavljanje ni dobro. Dolgotrajna bolečina ali na novo nastala bolečina v bradavicah zasluži strokovno obravnavo.

Otrok naj bo na dojki 20 minut, doji naj se na 3 ure. – NI RES!

Vsak otrok je oseba zase in tako ima vsak svoj ritem hranjenja. Redki imajo ritem, ki bi ga lahko opredelili s časovnimi okviri. Mati naj prisluhne otrokovi želji po sesanju in spanju. Za novorojenčke je značilno dojenje „v skupkih“: malo posesajo in napravijo kratek odmor, potem bi spet sesali. Tako sesajo večkrat, preden zaključijo obrok na eni dojki in zaspijo za daljši čas. Kasneje zmorejo popiti celoten obrok naenkrat in si ustvarijo svoj ritem hranjenja.

Dojen otrok potrebuje dodatno tekočino v vročem okolju. – NI RES!

Žensko mleko vsebuje dovolj tekočine. Količina tekočine se prilagaja vremenskim razmeram. Dodajanje tekočine povzroča trebušne krče in slabše napredovanja na teži. Pomembno je, da dojilja pije dovolj vode.

Mati si naj pred vsakim podojem umije bradavice. – NI RES!

Bradavici imata lastno maščobno zaščito, ki jih varuje pred poškodbo. zato jim pretirano umivanje škodi. V mleku so snovi, ki otroka ščitijo pred okužbo, zato umivanje ni potrebno in dodatno komplicira dojenje.

Z izčrpavanjem mleka lahko ocenimo njegovo količino. – NI RES!

Količina mleka, ki jo lahko izčrpate, je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od ravni stresa. Dojka ni posoda, ampak žleza in večinoma otrok popije bistveno večje količine mleka, kakor si ga lahko mati izčrpa.

Moderna umetna mleka so zelo podobna ženskemu mleku. – NI RES!

Enako so razmišljali že leta 1900. Po sestavi se materino mleko razlikuje od umetnega mleka. Sodobna umetna mleka so le navidez podobna ženskemu mleku. V osnovi so nenatančne kopije, vsak novi dodatek pa je s pomočjo propagande zelo izpostavljen. Umetna mleka ne vsebujejo nobenih protiteles, živih sestavin, encimov ali hormonov in še številnih drugih sestavin, ki jih je v ženskem mleku okoli 400. Zato pa vsebujejo več aluminija, mangana, železa in kadmija ter beljakovin. Beljakovine in maščobe so v umetnih mlekih v osnovi drugačne. Prav tako se njihova sestava ne spreminja po obrokih, po dnevih, v letnih časih in pri različnih ženskah, kakor je to slučaj pri ženskem mleku. Mati proizvaja za svojega otroka edinstveno mleko.

Mati mora prekiniti dojenje, če zboli zaradi okužbe. – NI RES!

Z zelo redkimi izjemami je nadaljevanje dojenja, ko mati zboli, zaščitno za otroka. Mati prenese okužbo na otroka že preden se ji pojavijo znaki bolezni ( vročina, kašelj, bruhanje, driska). Hkrati njeno telo izdeluje proinfektivne snovi, ki jih s svojim mlekom prenaša otroku pri dojenju. Lahko, da se je otrok prvi okužil, tudi takrat izdeluje mati zaščito pred okužbo. Tudi vnetja na dojki, četudi huda, niso razlog za prekinitev dojenja. Nasprotno, ob dojenju se stanje prej izboljša.

Dojenje je potrebno prekiniti, če mati prejema zdravila. – NI RES!

Zelo malo je takih zdravil, pri katerih je potrebno prekiniti z dojenjem. V mleku se lahko pojavi izredno majhna količina zdravila, ki v večini primerov ne ogroža otrokovega zdravja. Če je zdravilo v resnici škodljivo za otroka, obstajajo v večini primerov paralele, ki so manj škodljive. Posledice prekinitve dojenja je potrebno vključiti v presojo pri uporabi zdravil.

Doječa mati se mora izogibati določeni hrani. -NI RES!

Doječa mati naj uživa zdravo, uravnoteženo hrano. Ni potrebno, da ima posebno prehrano ali da se izogiba določeni hrani (sveže sadje, zelenjava, stročnice..). Ni potrebno, da pije velike količine kravjega mleka, zato da bo imela mleko. Tudi začimbe, alkohol in kava so dovoljeni v zmernih količinah. Pitje tekočin in količino hrane naj prilagodi svojim potrebam. Pravila o hranjenju in pitju po nepotrebnem komplicirajo dojenje.

Za kadilke je bolje, da ne dojijo. – NI RES!

Bolje je, če doječe matere ne kadijo. Če pa že ne morejo prenehati, je za njeno in otrokovo zdravje bolje, da dojijo. Dojenje zmanjšuje škodljive učinke cigaret na otrokova pljuča in koristi otrokovemu razvoju.

Matere, ki imajo prsne vsadke ne morejo dojiti. – NI RES!

Večina lahko uspešno doji, razen če je operativni rez napravljen ob kolobarju prsne bradavice.

Avtor:

prim. Andreja Tekauc Golob
prim. Andreja Tekauc Golob
dr. med., spec. pediat., IBCLC

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on email
Preberi še

Podobne nasvete

Pojavljajo se skrbi ali so razvade, kot so uživanje alkohola, kajenje cigaret in uživanje kave, med dojenjem primerne in zdrave za otroka.

Škodljive razvade med dojenjem

Pojavljajo se skrbi ali so razvade, kot so uživanje alkohola, kajenje cigaret in uživanje kave, v življenjskem obdobju dojenja sploh primerne in zdrave za

Med ljudmi krožijo nekateri neresnični miti o dojenju, ki ženski dojenje otežujejo.

Pogosti miti o dojenju

Med ljudmi krožijo nekatere neresnice o dojenju, ki ženski dojenje otežujejo in so pogost razlog, da z dojenjem preneha. Lahko bi rekli, da so

Prednosti dojenja so pomembne za otroka, mater, družbo in okolje.

Prednosti dojenja

Prednosti dojenja so pomembne za otroka, mati, družino, družbo in okolje. Prehrana otroka v prvih 1000 dneh življenja ima temeljno vlogo pri njegovem razvoju,

To spletno mesto uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.