Deklaracijo Innocenti (Innocenti Declaration) so izdelali vodilni strokovnjaki na sestanku »Dojenje v 1990-tih; globalna pobuda«. Izdelana je bila v bolnišnici »Degli Innocenti« v Firencah. Sestanek sta podprli Ameriška agencija za mednarodni razvoj (A.I.D.) in Švedska mednarodna razvojna agencija (SIDA). Potekal je od 30. julija do 1. avgusta 1990.
Deklaracijo so podprle mnoge države in tudi številna strokovna telesa. Med njimi sta predvsem Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF ter mednarodne nevladne organizacije za promocijo dojenja (npr. WABA – svetovna zveza za dojenje) in druge.
Vsebina deklaracije Innocenti
Deklaracija v uvodu potrdi, da je dojenje idealna hrana za dojenčke, ki prispeva k njihovi zdravi rasti in razvoju. Zmanjšuje obolevnost otrok, prispeva k zdravju doječih mater in omogoča socialne in ekonomske prednosti ter občutek zadovoljstva materam, ki dojijo svoje otroke. Priporoči tudi izključno dojenje do dopolnjenih 6 mesecev starosti in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani dojenje še do starosti 2 let ali po želji dlje.
Zavzema se za »kulturo dojenja« in proti »kulturi stekleničk« s pomočjo socialne mobilizacije ter vpliva vodilnih ljudi v družbi. Podpira materinsko samozavest pri dojenju, vsebuje pobudo za odstranjevanje ovir in vplivov, ki motijo pravilne zaznave in vedenje, ki pospešuje dojenje. Poudarek je tudi na pravilni in zadostni prehrani doječih mater in njihovih družin. Priporoča, da vse vlade razvijejo nacionalne doktrine o dojenju z ustreznimi cilji v bodočnosti. Vzpostaviti je potrebno nacionalni sistem za spremljanje dojenja in primerne kazalce dojenja. Nacionalno doktrino o dojenju je potrebno vključiti v splošne zdravstvene in razvojne programe na državni ravni.
Iz deklaracije Innocenti so bili tedaj povzeti 4 operativni cilji:
- določitev primernega nacionalnega koordinatorja za dojenje in vzpostavitev nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja. Slednji bo multidisciplinarno telo z vključitvijo predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij ter združenj,
- vsaka porodnišnica v državi naj pri delu upošteva »10 korakov do uspešnega dojenja« in principe »Novorojencem prijaznih porodnišnic« (NPP),
- udejanjiti je potrebno principe in cilje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka, vključno s pripadajočimi kasnejšimi resolucijami Svetovne zdravstvene skupščine,
- uvesti je potrebno zakonodajo, ki bo ščitila zaposlene doječe matere in to zakonodajo tudi izvajati v praksi.
Deklaracija Innocenti v Sloveniji
Pobude, ki jih vsebuje omenjena deklaracija so v Sloveniji pričeli udejanjati pri tedanjem Slovenskem odboru za UNICEF, takoj po ustanovitvi v letu 1993. Ob izdelavi predloga nacionalne doktrine o dojenju so stekle tudi priprave za ustanovitev multidisciplinarnega nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja.
Slovenski Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) je bil nato pri Slovenskem odboru za UNICEF ustanovljen v maju leta 1996. Najprej je pričel z načrtovanjem in udejanjanjem tretjega operativnega cilja deklaracije Innocenti – pobude za NPP, saj so v Sloveniji skoraj vsi novorojenci rojeni v porodnišnicah, kjer se nato tudi v relativno visokem odstotku (več kot 96% odpuščenih novorojenčkov je dojenih) pričenja dojenje.
NOSD tako udejanja, razvija in vključuje pobude Novorojencem prijazna porodnišnica, Dojenju prijazen neonatalni oddelek, Dojenju prijazna zdravstvena ustanova in Dojenju prijazno mesto v slovenski prostor.
Novorojencem prijazne porodnišnice
Mednarodno pobudo za NPP smo v Sloveniji pričeli izvajati, ko je bilo v februarju leta 1998 na mednarodnem tečaju SZO in UNICEF-a v Osijeku izobraženih in mednarodno potrjenih tudi prvih 5 slovenskih ocenjevalcev NPP.
Kot je doslej v naših strokovnih in laičnih krogih že dobro znano, temelji pobuda NPP na zgodnjem začenjanju in kasnejšem vzdrževanju izključnega dojenja kot najboljšega prvega načina hranjenja, ki ima za zdravega otroka, mater, družino in družbo brez dvoma bistvene prednosti pred zalivanjem z mlečno formulo. Pobuda terja tudi dosledno upoštevanje Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka.
V Sloveniji smo izvedli prvo ocenjevanje za pridobitev naziva Novorojencem prijazna porodnišnica v sledečih porodnišnicah:
- Porodnišnica Ljubljana, 23. junija 1998
- Porodnišnica Celje, 4. julija1998
- Porodnišnica Maribor, 22. aprila 1999
- Porodnišnica Ptuj, 17. junija 1999
- Porodnišnica Novo mesto, 1. julija 1999
- Porodnišnica Nova gorica, 9. novembra 1999
- Porodnišnica Izola, 10. maja 2000
- Porodnišnica Jesenice, 8. junija 2000)
- Porodnišnica Kranj, 9. oktobra 2000)
- Porodnišnica Murska Sobota. 23. aprila 2001
- Porodnišnica Trbovlje, 13. januarja 2006
- Porodnišnica Slovenj Gradec, 15. septembra 2009
- Porodnišnica Brežic, 21. januarja 2011
Vse porodnišnice so bile že večkrat ponovno ocenjene in vse, razen izolske, še vedno nosijo naziv NPP.
Dojenju prijazne zdravstvene ustanove
Pobuda za Dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU), ki bi se razširila iz porodnišnic v otroške dispanzerje, na otroške bolnišnične oddelke in klinike, v splošne ambulante, ginekološke dispanzerje, v ambulante zasebnikov, torej v prav vse ambulante in bolniške oddelke, kjer obravnavajo predšolske otroke in njihove doječe matere, je nadaljevanje ali nadgradnja osnovne ideje deklaracije Innocenti.
V Sloveniji smo izvedli prvo ocenjevanje za pridobitev naziva Dojenju prijazna zdravstvena ustanova v sledečih zdravstvenih ustanovah:
- Zdravstveni dom Dr. Adolfa Drolca Maribor, 13. novembra 2007
- Otroški oddelek SB Celje, 13. junija 2011
- Otroški oddelek SB Novo mesto, 17. decembra 2015
- Zdravstveni dom Tolmin, 8. junija 2018
- Otroški oddelek SB Slovenj Gradec, 11. oktobra 2018
Vse zdravstvene ustanove so bile že večkrat ponovno ocenjene in vse še vedno nosijo naziv DPZU.
Dojenju prijazen neonatalni oddelek
Pobuda je namenjena neonatalnim oddelkom v bolnišnicah, ki želijo pridobiti naziv Dojenju prijazni neonatalni oddelek – DPNO. Temelji na razširitvi in prilagoditvi Desetih korakov za zaščito, spodbujanje in podporo dojenju na neonatalnih oddelkih je osnovan na programu za NPP.
Pobudo DPNO smo začeli uvajati in prilagajati leta 2015, povzeto po Nordijski in Quebeški delovni skupini na Pediatrični kliniki v Ljubljani leta 2016 in Kliniki za pediatrijo v Mariboru leta 2017.Obe ustanovi sta v postopku pridobitve naziva DPNO.
Dojenju prijazno mesto
Pobuda Dojenju prijazno mesto (v nadaljevanju DPM) je nova v slovenskem, kot tudi v mednarodnem prostoru. Sloni na dokumentu »10 korakov do Dojenju prijaznega mesta«, ki je osnova za pridobitev naziva. Razvoj in implementacijo pobude smo pričeli leta 2020 s podporo Ministrstva za zdravje v sklopu sofinanciranja programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022.
Mesto, ki se pridruži in uresniči pobudo DPM, pokaže svojim prebivalcem, da jim želi boljše zdravje, manj neenakosti, bolj zdravo okolje in tudi splošni dolgotrajni napredek. Skupnosti pošilja sporočilo, da spoštuje njihove želje in ceni prednosti dojenja za zdravje otroka, družine in skupnosti.
Pobudo DPM smo začeli pilotsko izvajati v štirih mestnih občinah: Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec in Mislinja.
Zaključek
Ob spodbujanju in podpori dojenja v državi, pa smo v NOSD pri Slovenski fundaciji za UNICEF prepričani, da se bližamo »dojenju prijazni družbi«. V njej bo ta način prvega hranjenja otrok ponovno postal tako samoumeven, da bo naša spodbujevalna vloga popolnoma nepotrebna in se bomo lahko tiho in mirno – samo razpustili.