UNICEF Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja in Ministrstvom za zdravje začenja s pobudo Dojenju prijazno mesto, v okviru katere spodbuja slovenska mesta k vključitvi in s tem zagotavljanju podpore doječim materam in družinam na lokalni ravni.
Dojenje kot način hranjenja predstavlja najboljši začetek življenja, saj ponuja optimalni način hranjenja novorojenčkov in dojenčkov. Materino mleko vsebuje sestavine, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za zdravo rast in razvoj, sposobnost prebave in prispevajo k zaščiti pred boleznimi. Prednosti materinega mleka in dojenja so pomembne tako za otroka kot tudi za mater in okolje. Z naravnim načinom hranjenja, kot je dojenje, namreč ni potrebe po spodbujanju proizvodnje nadomestkov materinega mleka, agresivnega trženja le-teh in ustvarjanja dodatne embalaže, kar prispeva k obremenjevanju okolja.
V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah. V povprečju je ob odpustu dojenih več kot 90 % novorojenčkov, pogostnost dojenja pa se po tem zelo hitro zmanjšuje. Čeprav je dojenje naraven proces, ni vedno enostavno, zato je potrebno doječim družinam ponuditi ustrezno pomoč in organizirati dojenju prijazno okolje, ne samo v porodnišnici in v ostalih zdravstvenih organizacijah, temveč tudi na celotnem področju mesta.
UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja s podporo Ministrstva za zdravje zato začenjata s pobudo Dojenju prijazno mesto, katere cilj je povečanje pogostnosti dojenja v celotnem področju mesta kot naravnega, zdravega in običajnega načina zgodnjega hranjenja otrok. S povečanjem pogostnosti dojenja se povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi. Zmanjšuje se neenakost, izboljšuje se stanje okolja, v daljšem časovnem obdobju pa dojenje omogoča tudi hitrejši napredek mesta.
Mesto, ki se pridruži in uresniči pobudo Dojenju prijazno mesto, pokaže svojim prebivalcem, da jim želi boljše zdravje, manj neenakosti, bolj zdravo okolje in tudi splošni dolgotrajni napredek. Skupnosti pošilja sporočilo, da spoštuje njihove želje in ceni prednosti dojenja za zdravje otroka, družine in skupnosti.
Dojenju prijazna mesta imajo vsestranske prednosti za svoje prebivalce, med drugim:
- Skrbijo za urbano opremo, ki je prijazna doječim materam (klopi, enostaven dostop z otroškimi vozički,…) in obenem do invalidnih oseb ter starejših. V mestu so na javnih površinah urejeni in jasno označeni prostori namenjeni dojenju.
- So prijazna do mladih družin, saj imajo posluh za njihove potrebe. To omogoča tudi priseljevanje mladih družin nazaj v mesta in prispeva k temu, da mladi ostajajo v mestu, pomagajo oživiti mestno jedro in vnesejo novo energijo v mesto;
- Javne table dobrodošlic v mesto, spletne strani in socialna omrežja sporočajo: ”V tem mestu je dojenje dobrodošlo”, promocijska gradiva pa poudarjajo, da je mesto prijazno do družin z dojenčki in otroki.
- Dojenju prijazna mesta zagotavljajo najboljšo oskrbo vseh prebivalcev že od rojstva dalje.
- S spodbujanjem dojenja kot naravnega načina hranjenja otrok prispevajo k trajnostnemu razvoju mesta, ki v središče postavlja tudi skrb za okolje.
- Imajo občutne finančne prihranke, saj izobraževanje na področju dojenja in pomoč pri vzpostavitvi Dojenju prijaznega mesta sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
K pobudi lahko pristopi vsako mesto, ki si prizadeva v lokalnem okolju zagotavljati čim večjo podporo in zaščito dojenju. Mesto s prijavo izkaže namero, da bo v okviru svojih zmožnosti izpolnjevalo 10 korakov. Prijave na razpis so mogoče le še do 29. januarja 2021.
