Večini mater po vsem svetu še vedno niso na voljo družini prijazne politike, ki so ključnega pomena za povečanje stopnje dojenja (kot so plačani starševski dopust in odmori za dojenje).
Preberite še: Vlaganje v družini prijazne politike je dobro za družine, podjetja in gospodarstvo
»Zdravstvene, socialne in ekonomske koristi dojenja za mater in otroka so dobro uveljavljene in sprejete po vsem svetu. Kljub temu je skoraj 60 odstotkov dojenčkov na svetu prikrajšanih za prvih šest mesecev izključnega dojenja,« je povedala nekdanja izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore. »Kljub prednostim dojenja, delodajalci po svetu materam odrekajo prepotrebno podporo. Veliko več moramo vlagati v plačan starševski dopust in podporo dojenju na vseh delovnih mestih, da bi povečali stopnjo dojenja po vsem svetu.«
Nekaj dejstev o dojenju:
- Samo 4 od 10 dojenčkov so izključno dojeni: leta 2018 je bilo samo 41 odstotkov dojenčkov v prvih šestih mesecih življenja izključno dojenih, kot je priporočeno. V manj razvitih državah je bilo takih otrok več kot polovica – 50,8 odstotka. Najvišje stopnje so bile ugotovljene v Ruandi (86,9 odstotka), Burundiju (82,3 odstotka), Šrilanki (82 odstotkov), Salomonovih otokih (76,2 odstotka) in Vanuatuju (72,6 odstotka). Raziskave kažejo tudi, da je na podeželju stopnja izključnega dojenja otrok višja kot v mestih.
- Možnost dojenja na delovnem mestu, vključno z ustreznimi kotički za dojenje, materam olajša nadaljevanje z dojenjem tudi po vrnitvi v službo. V Sloveniji je z delovno zakonodajo urejena možnost odmora za dojenje med delovnim časom.
- Zaposlene ženske po svetu ne dobijo dovolj podpore za nadaljevanje z dojenjem: zgolj najosnovnejše porodniške ugodnosti na delovnem mestu ima le 40 odstotkov žensk z novorojenčki po svetu. Ta delež je še nižji v afriških državah, kjer ima le 15 odstotkov žensk z novorojenčki kakršne koli ugodnosti v podporo nadaljnjemu dojenju.
- Premalo držav (le 12 odstotkov) zagotavlja ustrezno plačan starševski dopust: standardi Mednarodne organizacije dela o varstvu materinstva iz leta 2000 (št. 183) vključujejo vsaj 14 tednov plačanega porodniškega dopusta. Slovenija je v tem med družinam prijaznejšimi, saj materam omogoča 105 dni plačanega materinskega dopusta ter vsakemu od staršev še 130 dni plačanega starševskega dopusta.
- Možnost daljšega porodniškega dopusta pomeni večje možnosti za dojenje: nedavna študija je pokazala, da je pri ženskah s šestmesečnim ali daljšim porodniškim dopustom vsaj za 30 odstotkov večja verjetnost, da bodo dojile vsaj prvih šest mesecev.
- Dojenje rešuje življenja tako otrokom kot njihovim materam: ocenjuje se, da bi s pomočjo ustreznega dojenja lahko preprečili 20.000 smrti žensk, ki so posledica raka dojk, in 823.000 smrti otrok.
- Premalo dojenčkov je dojenih v prvi uri: leta 2018 je bila manj kot polovica dojenčkov po svetu dojenih v prvi uri življenja. Takojšen stik kože s kožo in zgodnji začetek dojenja ohranjata otroka na toplem, gradita njegov imunski sistem, spodbujata ustvarjanje vezi med otrokom in materjo, povečata količino materinega mleka in možnosti, da bo ženska lahko nadaljevala z izključnim dojenjem. Materino mleko je za dojenčke več kot le hrana– je tudi močno zdravilo za preprečevanje bolezni, ki je prilagojeno potrebam vsakega otroka. »Prvo mleko« ali mlezivo (kolostrum) je bogato s protitelesi, ki dojenčka ščitijo pred boleznimi in smrtjo.
Članek povzema izvorno besedilo, ki je dostopno tukaj.
